bednikove reportaže iz izletov

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Gost

ej jej jej, ti nas dragi blaz,
sva z bevkom v calafatih jedla slovenski golaz,
ko mi je pticica
na uho prisepnila,
da se ti je utrnila nova crtica!

pa iskrene cestitke!
Gost

pa to je seveda bednikova pesmica.
ortic

joujoujou
naj zaleti se vama sarou fizou!
Ta pticica je carica,
mi ga povlekla je ko Marica.
Kaj bi dau da tudi vama bilo bi lepo,
a ona le mojga pcita zeli si mocno.

Pa hvala!!!!!!!!!!!
Uporabniški avatar
Angel Ann
Prispevkov: 145
Pridružen: 06 Dec 2005, 01:32
Ime in priimek: ana, lj

kk
Zadnjič spremenil Angel Ann, dne 05 Nov 2011, 21:36, skupaj popravljeno 1 krat.
altius, CITIUS, fortius..
ortic

se strinjam!
v tem je namrec car pesmic!
drgac je pa itak vse izmisljeno in osebe, ki bi mogoce nakazovale podobnost na kakrsnokoli resnicno osebo, niso resnicne, kajti vse so izmisljene!
:cool:

bljak
Uporabniški avatar
tweety
Prispevkov: 280
Pridružen: 20 Apr 2005, 19:28
Ime in priimek: Jernej Turn?ek, Ljubljana

Si mogla pa njegov stil kr dobr postuderat, da si njegove zelo zapletene metafore pravilno razlagas.
Uporabniški avatar
bikec
Prispevkov: 317
Pridružen: 19 Maj 2005, 11:12
Ime in priimek: anže martinčič

Najprej jezik, zdej pesmice. Jao jao, kak?n angl?k pa si :wink:
Zame so metafore ?ist nerazumljive :shock:
fuk je kranjcem v kratek čas
Akademka
Prispevkov: 33
Pridružen: 21 Mar 2005, 14:14
Ime in priimek: Tina Horvat AAO Lj.

Poglej ga Orti?a fenomena?a,
ki se kar z dvema ?rticama zdaj ?e pona?a!
Slovenske babe smo se kon?no razveselile,
da smo takega junaka dobile!

Objokani so vsi ostareli mati?arski primitivci
saj bodo odslej lahko le ?e ?alostni pivci!
Dragi Orti?, da se ti ?im ve? ?rtic naredi,
to ti Akademka sr?no ?eli.
Uporabniški avatar
bikec
Prispevkov: 317
Pridružen: 19 Maj 2005, 11:12
Ime in priimek: anže martinčič

?e ne bi bila akademka, bi reku da je to res dobra pesmica, ?e razumem jo!
fuk je kranjcem v kratek čas
Uporabniški avatar
Angel Ann
Prispevkov: 145
Pridružen: 06 Dec 2005, 01:32
Ime in priimek: ana, lj

no tle bi mogla bit pesmica!
altius, CITIUS, fortius..
bednik
Prispevkov: 219
Pridružen: 25 Feb 2005, 20:06
Ime in priimek: rok_blagus

PATAGONIJA 2006

Bevku sem ?e ob prihodu v Shigatze, ki je bil med vra?anjem izpod Kula Kangrija prvi kraj z dostopom do interneta, napisal slede?i mejl:

al nej se zacnem do nezavesti nazerat z odlicno kitajsko hrano, al morm hujsat?

pa cin in heljo!

V odgovor sem ?e isti dan dobil slede?e elektronsko sporo?ilo:

za?ni trenirat, ?eprav so problemi s kartami

Poleg normalnih procedur ob zaklju?ku himalajske odprave (redni obiski Tom&Jerry puba, no?ne dirke z rik?ami, kjer vsi kopiloti padejo na alko testu, in kjer nobeno vozilo ne ostane nepo?kodovano,...) sem tako po kon?anih no?nih ekskurzijah v hotelski sobi delal sklece. Najprej zelo malo, nato ?e manj.

Skalna forma je bila po prihodu v domovino katastrofalna! Smeri do 6a so zopet predstavljale izziv. Noge niso ubogale glave, gravitacija je bila mo?nej?a od bicepsov, sila lunine privla?nosti ni?na in roke neuporabne. A plezali smo veliko. V skali vsaj tri krat tedensko. S Cundrom sva spala ve?inoma pri Mi?otu in Doris v ?rnem Kalu. Seveda smo se ga vsak ve?er napili in je bil drugi oziroma tretji plezalni dan zato plezalsko neuporaben. In plezali smo vedno bolje. Noge so za?ele ubogati glavo, bicepsi so postajali mo?nej?i od gravitacije, sila lunine privla?nosti znatna in roke zopet uporabne.

Za?etek decembra smo se ?esen, Krepec, Cundr in jaz podali preiskusiti formo in vplezanost v Paklenico. Zame je bil to ?ele drugi obisk tega plezalnega raja. Prvi? sva si, takrat ?e mlaj?a alpinisti?na pripravnika, Herman in jaz za prvi vzpon v kanjonu izbrala znano klasi?no lepotico-Velebita?ko smer. Spomini na dvodnevno plezanje in prezeblo no? v tej smeri so me nato precej let odvra?ali od ponovnega obiska Paklenice. Tokrat je ?lo brez bivakiranja, videli pa smo tudi, da forma in vplezanost nista tako slabi. Slede?e dejstvo sva s Krepcem dodobra izkoristila dva tedna kasneje v Triglavu. Opravljen zimski vzpon ?ez triglavsko steno je bil pika na i uspe?nemu pripravljaljnemu obdobju, kar me je pred odpravo navdalo s precej?njo mero optimizma.

Ves ?as mojih priprav pa je imel Bevk obilo te?av z letalskimi kartami. Ko je ?e izgledalo, da Patagonija letos ne bo dele?na mati?arskega obiska, sva karte le dobila, vendar pa le do Buenos Airesa. Pa tudi datumi niso bili taki kot sva si zamislila. Leta z Iberijo, najslab?o letalsko dru?bo na svetu, prvih pet dni v Buenos Airesu in nakupa letalskih kart do El Clafatov pa raje ne bi komentiral.

Let iz Buenos Airesa v Calafate in vo?nja od tam v El Chalten sta nama vzela ?e en dragocen dan. Zato sva v naslednjih dneh pohitela in bila nadvse pridna. Tri dni po prihodu v zadnjo vas pred hribi je namre? ?e stal bazni tabor, na poljskem bivaku pa sva imela ?e vso potrebno opremo.

?Plezalka mi je dol padla?. ?ele ?ez nekaj metrov dojamem, kar sem sli?al. Super. ?N?, bom zlezu do ?tanta pol pa prusikar za mano.? Zlezem ?e tistih nekaj rahlo po?lajenih metrov polo?ne plo??e do strmega kota, kjer uredim varovali??e in pritrdim vrv za Bevka. Med sunki vetra in je?anjem skale (ojjojjoj, ko v Patagoniji pihne...) izvem, da je odnehal. Z boso nogo je verjetno res te?ko prusikariti. Uredim abzajl in se spustim ?ez razte?aj, ki naj bi bil po oceni najte?ji. Velike nihaje prepre?im tako, da v edini obstoje?i klin na drugi tretjini razte?aja vpnem vrvi. Ko pridem na stoji??e me zadane. ?Sm naredu eno velko neumnost?. ?Kaj??, vpra?a Bevk. ?U un klin sm upel oba ?trika.? In tako je Bevk ponovil vajo izpred nekaj minut in ?e enkrat prusikaril ?ez razte?aj (tokrat z mojim plezalnikom na levi nogi), iz klina izpel obe vrvi in se spustil nazaj na stoji??e. ?Ker ?trik vle?eva?, me vpra?a, medtem ko se pripravlja, da bo potegnil vrvi. ?Ne vem. Rde?ga.? Ne gre. ?Pol pa zelenga.? Ko zelena vrv ?e leti po zraku, jo mo?an sunek vetra odnese dale? v desno in ovije se okoli ogromne luske. Super. Prvi abzajl pa sva ?e ostala brez ene vrvi. Na sedlu, od koder smer iz zahodne stene zavije na ju?ni greben, sva opazila, da se je odprl pla?? rde?e vrvi dobrih deset metrov pred koncem. Super. Mo?nemu vetru se je pridu?ilo ?e sne?enje. Super. Ko na pred predzadnjem abzajlu ubujeva ?evlje, na predzadnjem s cepinom odtrgava konec rde?e vrvi, in se le-ta na zadnjem dokon?no zatakne, si pod steno globoko oddahneva. Po polo?nem sne?i??u, kjer je imel Bevk zjutraj brez derez precej te?av, gre po riti zelo hitro. Zopet sije mo?no sonce in o vetru in nevihti ni ve? ne duha ne sluha. Super.

Naslednji dan, v sredo 18. januarja, je de?evalo. V ?etrtek je sijalo sonce. To je bil dan, ko sva ugotovila, da Chalten ne premore ene uporabne vrvi, in da se lahko po vsega 12-ih dneh odprave samo ?e pobereva domov. Super. V petek sva bila tako zopet na poti ?ez ledenik Torre z namenom pobrati vso opremo, ki sva jo pustila na poljskem bivaku. Zahodne stene Fitz Roya, Desmochade, Poincenota, Rafael Huareza, kjer se je odvijala najina ?drama? in kjer sta sedaj u?ivala Jaka in Miha, Exuperija in Aguje de la S so se kopale v soncu. Bilo je povsem mirno. Hodil sem po ve?nem ledu in neskon?nih morenah ter gledal samo predse. Hribov nisem mogel niti pogledati. Bili so prelepi. Preve? sem si ?elel plezati v njihovih po?eh in plo??ah. Na bivaku sem podrl ?otor, zbasal svoje stvari v nahrbtnik in po?akal na Bevka. Ko je pri?el, je nekaj rekel. Nisem ga sli?al. Tako kot med sestopom nazaj v ?Bridwella? nisem sli?al ?umenja ne?tetih ledeni?kih rek in potokov, lomljenja lednih kristalov pod ?evlji in pozdravov ne?tetih trekerjev.

V soboto odla?ava s pospravljanjem baznega tabora, zato grem zjutraj sprostiti tone odve?ne energije na bli?nje balvane. Ko se vrnem nazaj v tabor, sta tam tudi ?e Jaka in Miha. Povesta, da sta pri sestopu iz Innominate (tudi Rafael Juarez) na?la Bevkov izgubljeni plezalnik in ?re?ila? najino vrv, ki naju sedaj ?aka na poljakosu. Posodila nama bosta tudi svojo rezervno vrv. Ostaneva. Odlo?iva se, da bova ?la ob lepem vremenu poiskusiti v Poincenot.

Na lepo vreme smo nato ?akali sedem dni. Vendar pa je bilo to povsem druga?no ?akanje kot sem ga bil vajen iz odprave na ?Kulo?. Tam smo v primeru slabega vremena po cel dan prele?ali v ?otorih, trikrat dnevno pa smo se do enemoglosti na?irali s hrano. Tu pa smo na ?tevilnih travnatih ravnicah okoli tabora delali sklece, na drogu pred ?Salvatterovo ko?o? delali vzgibe, plezali po bo?anskih balvanih, z Bevkom pa sva se dr?ala tudi dijete. Na dan sva pojedla dva precej skromna obroka.

V nedeljo, 29. januarja, smo se zbudili v totalno ?ajbo. Iz Chaltena se je prikazala tudi Huberjeva ekipa, kar je bil odli?en znak. Starej?i Huber, ki nas je drugi del odprave zalagal s precej zanesljivo vremensko napovedjo, je rekel, da bo vreme do ?etrtka dobro, najlep?e naj bi bilo v no?i iz torka na sredo. Nejc in jaz sva se odlo?ila, da bova ?la naslednji dan, z vso opremo na poljakos, tam prespala, in potem naslednji dan lahka (brez opreme za bivakiranje, brez kuhalnika, brez ?evljev) vstopila v ?Old Smuglerse?, smer v 1200 metrov visoki zahodni steni Poincenota. Lori in Urban sta se odlo?ila, da bosta poizkusila v njunem glavnem cilju, Slova?ki smeri v zahodni steni Fitz Roya. V severo-zahodno steno tega nespornega vladarja med tamkaj?njimi gorami, pa sta se odpravljala Jaka in Miha. Preplezati sta nameravala novo smer v levem delu te ogromne 1600 metrov visoke, patagonske stene. V tej steni je ?est smeri, od tega je bila le znana Supercanaleta, dele?na ve? kot dveh uspe?nih vzponov.

Ponedeljek, 30. januarja, se za?ne ob 9-ih. Spal sem slabo. Izraelci, ki so si ?otore postavili tako reko? v vhod najinega ?otora, sicer niso delali takega tru??a, kot sva pri?akovala, so pa zato tru?? v moji glavi zganjale ?zle? misli. Skrbi so postale zjutraj ob pogledu na Bevkovo desno roko ?e huj?e. Naredila se mu je bula na delu roke, ki je pri ?d?emanju? najbolj obremenjen. Odlo?ila sva se, da greva vseeno. Na poljakosu naj bi si predrl mehur in si iz tejpa naredil rokavico. Do poljakosa, kamor sem ?tartal ob enajstih, je ?lo kljub izdatnemu bremenu na ramenih hitro. Vedno bolj spro??en sem hodil hitro in komaj ?akal, da bomo po vsem tem ?akanju kon?no plezali. Na poljakosu sem v dru?bi Lorija in Urbana dolgo ?akal Bevka. Pri?el je uro za mano. Iz?rpan, z rde?o in ote?eno roko. Morala bova nazaj. To je torej to. Iz plezanja ne bo ni?, si mislim, ko ba?em v nahrbtnik ?e bevkove stvari. Jaka predlaga, da se v primeru slabega vremena naslednji dan vrnem, pa bomo ?li skupaj plezati eno od ?tevilnih kraj?ih smeri v okolici. Super. Me ne zanima. Dol. Dol. Dol. Domov! ?Zdele si v efektu pa ne mor? razmi?lat. Pol ti bo ?al.? se mi zdi, da sem sli?al re?i Jaka. ?N?, zdele grem dol in me ne bo ve? nazaj,? ?e izdavim in gledajo? samo v tla za?nem dolgo pot nazaj v tabor.

...nadaljevanje sledi...
Kralj Matjaz
Prispevkov: 202
Pridružen: 06 Apr 2005, 09:51
Ime in priimek: Matjaz Jeran, Radovlca

Tkole nas rajca? pol pa pusti? ?akat, kt da smo babe!

Upam da bo tud za v Mi?ko preslabo in da bo? jutr ?e spisu secondo tiro!
bednik
Prispevkov: 219
Pridružen: 25 Feb 2005, 20:06
Ime in priimek: rok_blagus

...nadaljevanje

?Ej Rok!? odmeva v moji glavi. Bevk se ne odziva klicem, ki so o?itno samo plod moje domi?ljije. Super, zdej zaradi pomanjkanja pija?e in silnega razo?aranja ?e haluciniram, si mislim in hodim dalje. ?Ej Rok!? tokrat tudi Bevk sli?i klice v moji glavi in se obrne. Presene?en, da sli?i v mojo glavo se tudi jaz obrnem. Jaka je. Te?e za nama in se dere naj ga vendar ?e po?akava. Ko naju na mivkasti ravnici dohiti, med lovljenjem sape pove, da sta z Miho razmi?ljala. ?Sva razmisnla. Gremo skupi u Smuglerse. Sej je kul. Posprem ga do kjer se ti zdi pol pa prit nazaj.? ?Pa pol vama je res kul.? ?Ja...?, ?e re?e in ?e hiti nazaj proti poljakosu.

Na ravnici sem pustil opremo za katero sem ocenil, da jo bom ?e potreboval, ostalo pa sva skupaj z Nejcem, ki je kar sijal od zadovoljstva, da bo vsaj eden od naju lahko plezal, zbasala v njegov nahrbtnik in se podala naprej proti bazi. Med hojo se mu je zdravstevno stanje drasti?no izbolj?evalo in proti koncu ledenika sem ga komaj ?e dohajal. Ko sva dosegla konec odkritega dela ledenika sva se poslovila. ?Ajde ta mal. Glej da boste zlezl. Pa prnes mi sliko z vrha!? Predal sem mu ?e nahrbtnik in od?la sva vsak svojo pot. Na poljakos sem drugi? v istem dnevu pri?el okoli osme ure zve?er. ?Sva razmi?lala...?, je rekel Miha med tem, ko sta z Jakatom urejala opremo pred njunim ?otorom. ?Ja vem?, sem ?e vedno rahlo zadihan odgovoril ?e preden je lahko do konca povedal o ?em sta pravzaprav razmi?ljala. ?Kaj ve??? ?Da gremo vsen loh tja?, pokazal sem na Fitz Roy. ?Ja sam Ensueno.? ?Ja sej to.?

Jaka in Miha sta se v obdobju slabega vremena dolgo odlo?ala kaj bosta plezala, ko se bo vreme kon?no izbolj?alo. Veliko padavin v hribih je pomenilo, da je bila zahodna stena Poincenota polna ledu, tako da so bile njune mo?nosti izpolniti prvi plan odprave (pre?enje celotne verige od Aguje de la S do Fitz Roya) zelo majhne. Namesto tega sta se odlo?ala med plezanjem prvenstvene smeri v Fitz Royu in ponovitvijo Ensuena, smeri, ki so jo leta 1995 v petih dneh preplezali Italijani. Na koncu sta se odlo?ila za prvo mo?nost.

Med hojo nazaj na poljakos sem razmi?ljal, ?e obstaja mo?nost, da gremo vseeno v Fitz Roy. Za plezanje treh v te?ki prvenstveni smeri, kjer bi plezal samo prvi, druga dva pa bi ?imarila in tovorila te?ke nahrbtnike, nismo imeli dovolj opreme (na poljakosu smo imeli samo en ro?ni ?imar in en T-bloc). V Ensuenu pa bi lahko ves ?as plezali vsi trije. Te?ave bi se pojavile le v te?jih razte?ajih (Italijanska skica je obljubljala 13 razte?ajev s te?avami nad 6a, od tega njte?ji razte?aj 7a in mesto A1, 12 razte?ajev ?este stopnje ter 20 razte?ajev pete stopnje), ko bi prvi moral plezati brez nahrbtnika. Takrat bi druga dva morala poskrbeti ?e za njegov nahrbtnik. Ob vrnitvi na poljakos sem bil navdu?en, da je tudi Miha pri?el do tega zklju?ka, in da sta skupaj z Jakatom ?e enkrat spremenila svoje na?rte.

Potem ko smo skupaj uredili opremo in sem poleg Jakatovega in Mihovega ?otora postavil ferajnov mali ?otor?ek, sem moral ?e po vodo. Pod slapom, kjer smo jo zajemali, sem sre?al Stefana Siegrista in Alexa Huberja. Fanta sta si ?otor postavila prav pod slapom in si tako prihranila deset minut hoje, kolikor smo ostali potrebovali do vode. ?Back all ready!? Ju ar fast.? je presene?eno izdavil prvi, ko me je videl. Izmenjali smo ?e nekaj besedic o ciljih v prihodnjih dneh, drug drugemu za?eleli sre?o potem pa se spravili vsak k svojemu opravilu. Onadva h kuhi, jaz pa k zajemanju vode.

Ob vrnitvi nazaj k ?otoru sem posumil, da sem ?e precej utrujen. Med kuho ?irokih rezancev s tuno in sirom, so sume potrdili kr?i v nogah. Ko sem si po obroku nadel puhovovko, in se zleknil na sicer precej neudobno le?i??e, nisem ni?esar ve? slutil. Vedel sem, da sem popolnoma i??rpan. Super! Plezat gremo najdalj?o smer tu naokoli, jaz sem pa ?e po prvi etapi ?ist sfukan! V nadaljevanju sem najprej poizku?al kar najve? piti potem pa ?im ve? spati. Prvo opravilo mi je ?lo dobro od rok, v slabi uri sem izpraznil polno plastenko ?tanga?, drugo opravilo pa je oviral zvok kamnitih plazov, ki so se trgali tudi ?ez steno Sitting man-a, kjer je potekal prvi del ?dostopa?. Ko sem se kon?no toliko umirli, da bi lahko zaspal, je bila ura ?e polno?. In tako sem spet malo kuhal, popil ?aj, ki sta ga pripravila Jaka in Miha, spakiral nahrbtnik in pospravil ?otor. Ob enih smo bili nared. Najper smo se spustili na ledenik Torre in po njem nadaljevali pod razbito steno Sitting man-a. ?ez njo smo dobesedno tekli! Miha nama je u?el nekoliko naprej, Jaka pa se je z glavo skoraj zaletaval v mojo rit in tako narekoval peklenski tempo. O?itno ga izku?nja iz Frenejov pred tremi leti, ko ga je zadel kamen in za?asno prekinil njegovo manekensko kariero, ?e vedno preganja. Ko se nam je na vrhu ob 3 30 od srca odvali kamen in smo si lahko kon?no malo oddahnili, je rekel Miha: ?Sej zdej ti lahko poveva...nama je u?eri en Amer reku...? ?Ja sej vem. Mi je u?eri ?e Jaka povedu.? Ko je dan prej Miha sko?il k Loriju in Urbanu poizvedovat o njunih na?rtih, mi je Jaka zaskrbljeno povedal, da sta dva ameri?ana pred dnevi videla kako se je prav ?ez del stene, kjer poteka smer, utrgal ogromen kamnit plaz.

Z grebena smo sestopili pod sevoro-zahodno steno Fitz Roya (tudi en spust po vrvi) in vstopili v sne?ni graben po katerem poteka znana Supercanaleta. 200 metrov smo sledili grabnu potem pa zavili desno na strm skalni steber. Prvih petnajst razte?ajev po precej slabi in v za?etku ?e precej poledeneli skali je vodil Jaka. Te?ki nahrbtniki in precej te?ka in delikatna plezarija so precej upo?asnili tempo napredovanja in Miha je svojo izmeno za?el ?ele pozno popoldne. Klju?ni del smeri, popolnoma poledenel kamin, ki ga je zapirala streha, sva z Jakatom s pomo?jo reversina in ro?nega ?imarja kar izpustila. Kako je tam ?ez pri?el Miha mi ni jasno. Mogo?e bi mi bilo kaj ve? jasnega, ?e ne bi med Mihovim plezanjem v tem pa tudi v predhodnjem in naslednjem razte?aju, spal na varovali??ih. ?e dobro, da je bil Jaka ?e toliko pri sebi, da ga je vsaj nekdo varoval.

Ob treh zjutraj smo v mo?nem vetru za?eli ravnati polico za bivak. V ?elji po po?itku in topli teko?ini smo precej hiteli in v zmedi nam je v globino padla posoda. Super. Zatonj vla?mo s sabo koher pa bombico! Ko sem se zavlekel v bivak vre?o, sem v trenutku zaspal. Zbudili so me ?ele mo?ni sunki vetra in ?klepetanje zob. Pogledal sem iz vre?e in bil razo?aran. Pri?akoval sem lep pogled na ve?ni led, videl pa le meglo. Vreme se je hitro slab?alo. Zajemale so nas megle. Bilo je mrzlo. Tako mrzlo, da smo v nadaljevanju vsi trije plezali v puhovkah. Do tedaj sem samo zadnji dan na Nangpai Gosumu plezal v puhovki! Svojo izmeno, ki sem jo za?el ob ?estih zjutraj, sem kon?al sredi dneva. V nadaljevanju smo po polo?nem snegu in kombiniranem svetu plezali nenavezani in ob 14 20 dosegli vrh Fitz Roya.

Ob 15-ih smo za?eli sestopati. Sestop po Franco-Argentini je po zaslugi Jakata, ki je smer dobro poznal (preplezal jo je leta 2004), minil brez ve?jih zapletov. Zapletlo se je le pri sestopu iz ?Bresche?, kjer se je na drugem spustu zataknila vrv. Z no?em smo re?ili situacijo in po ?e treh spustih u?ivali v ga?enju po ?e zga?enem ledeniku. Kako smo preklinjali, ko se nam je udiralo na ?e narejenih stopinjah! Paso Superior, izhodi??e za plezanje v vzhodnih stenah Poincenota, Fitz Roya, Mermoza in Guillaumet-a, smo dosegli ?e za dne. No? nas je zajela pri jezeru de los tres. Po dolgem ?asu smo lahko zopet pili (s poljakosa smo pred dvemi dnevi od?li vsak s po 1.5 litrom pija?e) in si malo odpo?ili. Ob 24-ih smo se v Rio Blancu okrep?ali s salamo in sirom, ki so nam jo ponudili ?e budni plezalci. Po pol urnem po?itku smo nadaljevali pot v na?o bazo in jo dosegli ob 4-ih. V bazi nam je Bevk postregel z najbolj?im govejim gola?em na svetu. Precej dolgo smo ?e posedali v Salvatterovi hi?ki preden nas je v toplih spalkah na udobnem le?i??u ?um reke zazibal v sladek spanec. Naslednji dan sta se v bazo vrnila tudi Urban in Lori, ki sta opravila tretjo ponovitev slova?ke smeri. Povedala sta, da sta v Rio Blancu sre?ala Japonca. Fant je po tem, ko je sli?al, kaj smo v preteklih dneh zlezli Slovenci, izjavil, da si ?eli, da bi bil v prihodnjem ?ivljenju Slovenec. Ko se je isti dan v bazo po dveh neuspelih poizkusih v Fitz Royu (najprej v ?Casarotu?, potem pa ?e v ?normalki?), vrnil Tomas Huber in izdavil, da mu verjetno manjka nekaj slovenske krvi, smo se vsi po?itili skrajno dobro! ?e bolj skrajno dobro sem se po?util zve?er, ko sem se vrnil iz Poljakosa, kamor sem po kosilu od?el po preostalo opremo. Pravo utrujenost sem za?util ?ele ?ez dva dni v Chaltenu.

?ivljenje je lepo sem si mislil, ko sem s slu?alkami v u?esih 6.2. le?al na travi v parku v Buenos Airesu in u?ival na ?go?em soncu.

31.1.-1.2. smo Toma? Jakof?i?, Miha Vali? in Rok Blagus opravili drugo ponovitev (prvo do vrha gore) smeri Ensueno (VII+ A1, 1600m+900m) v SZ steni Fitz Roya (3445m).

Pred tem sva Jernej Bevk in Rok Blagus v steni nad poljakosom preplezala verjetno prvenstveno smer (V-VI, 200m+100m) in opravila poizkus v Anglo-ameri?ki smeri v Rafael Juarezu (6b, 450m).
Gost

reporta?a iz chama, tokrat le z mojim komentarjem, se nahaja na www.gore-ljudje.net
Odgovori