V petek po slu?bi zazvoni telefon: "?ez dve uri gremo v Vrata. Jutri napademo Stenar. V bivaku je placa za ?tiri. Pakiraj za spat na prostem."
Seveda grem zraven. Samo na vrat na nos pakirat je precej odve?.
?e na pumpo po doping (pir in Isostar) in ?e jo otovorjeni mahamo v no?. Dolina Vrat je v mojem spominu precej kraj?a. Mogo?e imajo mtorizirana prevozna sredstva kaj s tem. Bivak se izka?e za prostorno sobo s pe?ko, obilo vlage in vonjem po plesni. O hordah plezalcev in planincev seveda ne duha ne sluha.
Zjutraj megla, rahlo naletava sneg. Zagnanosti ni ravno na pretek. Za?nejo padat vici kot: "Saj gremo samo do vstopa pogledat kako je." Ena je bila v?eraj cepljena in jo nekaj trese, enemu se ne da gazit, jaz bi ?el raje v kak bazen ali savno... Po uri in pol ga?enja si seveda vsi nadenemo opremo in odpikamo prvi travnat skok. Potem pa ga?enje, pikanje, ga?enje, ga?enje, ga?enje, praskanje, ga?enje......
"Lej kako lepo zgleda, ko se pr?i? vsipa prek stene. Ups! Tole gre pa direkt k nam. Vkoplji se! Dr?i polo?aje! OK. Mimo je. Hitro dalje!"
No dejmo zverina. Premikaj tace. Ena, dve, ena, dve. Pa kaj pol, ?e se vdira do kolen, pasu, jo?k... Premakni se! Saj nisi na Everestu, da bi se vstavljal vsake tri korake. In tri alpske rovke neumorno rijejo gor in levo, pa gor in desno, pa spet gor... Drugih dveh ?e nekaj ?asa ni na spregled. Najbr? sta obrnila.
"Matej kolk ka?e vi?inomer?" "2305m" ......... ........ "Pa zdej?" "2335m" " *###***$%& samo trideset metrov smo nardil." "Tih bot, pa naprej plavej!"
"Lej, tam je rob stene!. To, ?e malo!".......
"Kje se gre tle dol?" "Ne vem, jaz sem prvi? na Stenarju" "Ko vsaj ne bi blo te megle." "V kero smer je vrh?" "Smo na 2500m. Ne more bit dale?." "Pejmo se tja v luknjo v zavetrje zmenit."
Osebni navigatorji prek mobitela sporo?ajo to?ne smeri, izohipse in koordinate. Kljub megli je sestop jasen kot beli dan.
"Kva je s tem kompasom? Mogo?e se ne znajde, ker sem ga v Peruju kalibriral." "Dej kramp stran, pa bo delal." "Aha, mal bol? je." "Sto vi?incev tja, pol pa pre?imo v desno.".............
?ez uro in pol: "OK. Tam so spet na?e sledi." "Smo na 2450m" "Po mojem je tale grapa ta prava"
Ob 17:30. Samo ?e po sne?i??u in skozi grmovje. Smo ?e zmagal. Kli?e Jana z vrha, kje se gre dol. "Pejta po ta levih sledeh, mi bomo pa bivak zakuril."
Sekanje drv je prav zabavno. Mislim, da sem zgre?il poklic. ?e naleti? na gr?o, pride prav tudi alpinisti?no znanje. Gregorju po domiselnemu predogrevanju s pomo?jo kuhalnika le uspe pripravit vla?ne trske k gorenju. ?ez dve uri Gregor v majci in gatah ugotavlja, da je ?e kar toplo. Neda v flisu objema ?tedilnik in odlo?no nasprotuje izganjanju vlage z zra?enjem. Mogo?e so pi?koti le koristno gorivo. Sredi no?i z aplavzom nagradimo ?e no?na bojevnika. Dru?no smo se zavlekli v spalke in na?agali ?e par kubikov.
Naslednji dan, pa mar? nazaj do avta in v o?tarijo.
Kon?na bilanca: pomrznjen in oti??an prst na nogi, povrhnja opeklina roke, sled po?kodbe z ?ago, dvoje uni?enih gama?, strgane ene goreteks in hla?e in ene ?elerce, strgan pa??ek od drerez, dva kubika mokrih in smrdljivih cunj...
Tomazinovo smer v Stenarju III+, 1000m, smo 28.1. lezli Neda, Jana, Dejan, Gregor in jaz. Sneg je mehak. Skoraj celo smer smo gazili.
Stenar
?e link na fotke tele mle?ne avanture:
http://www.planinskodrustvo-ljmatica.si ... p?album=79
Nauk zgodbice: klasi?en - na vrhu si res ?ele na pol poti!
Skratka, topla zahvala vsem, ki so nas pri vidljivosti 10m pred nosom s prstom po zemljevidu usmerjali navzdol, mimo ?eljno ?akajo?ih prepadov, proti flankam Sovatne.
http://www.planinskodrustvo-ljmatica.si ... p?album=79
Nauk zgodbice: klasi?en - na vrhu si res ?ele na pol poti!
Skratka, topla zahvala vsem, ki so nas pri vidljivosti 10m pred nosom s prstom po zemljevidu usmerjali navzdol, mimo ?eljno ?akajo?ih prepadov, proti flankam Sovatne.
Never ever give up!!
