?e pred tedni, ko se nama je nohtalo na vstopu v Wisiakovo, sva se hrepene? ozirale v s soncem obsijano vzhodno steno Brane, pa sva ?le pogledat to ?udo. ?e je ?aka zraven se ve: rana ura - zlata ura

pa valjda spet brez verig do Jermance, ?eprav je Twingo nasedu ?e v kolesnicah mal nad domom v Bistrici. Pa se dve vra?je nisva dale

z dvigalko in lopato sva hitr re?le situacijo in ?e smo drveli po razdrapani cesti do Jermance. Taprav vstop v Dom?alsko sva dolo?ile po kraj?i diskusiji

in ?e sva drajtulale po kopnem skalnem skoku, ena po levi, ta druga po desni. Potem pa samo ?e tacanje in ?vicanje proti vrhu v svinjski vro?ini. Ko sva stopile na greben pa ?ok: kva, a to je to? Pa sej je ?ele uro in pol? A ne pi?e v vodni?ku pet ur?? Matr sva dobre
Kva pa zdej? Ja n?, greva ?e na vrh. O razgledih in megli v dolini ni da bi zgubljal besed.
Za sestop sva si zbrale Bosovo grapo. Od izstopa Dom?alske sva ko dve gej?i stopicljale po gru??u in se hrepene? ozirale za snegom. In ko sva ga kon?no dosegle, je bil ta gnil in se je prediral do pasu

Bosova je total razrita, skalni skoki so zunaj, hvala materi naravi za travo, ki raste vmes.
Izku?nja preteklega vikenda in groze? bivak sta zalegla: se ne spomnim, kdaj sem nazadnje tko zgodaj zaklju?la turo - kljub vsem ?ik pavzam

Ob ?tirih sva ?e dr?ale svaka svoj pollitr?ki krigelj ? jabol?nega soka in vode
