, ker se nama prej?nji teden zaradi sipkega snega ni dalo ?u?mariti po Cankarjevi v Stor?i?u (in sva zato svojo tlako oddelala v Kramarci), sva Bolj?a polovica in Project manager za?ela kovati nove na?rte. K kovanju sva pritegnila ?e Gostjo pa Sinico in po enem po?tenem enotedenskem brainstormingu 
je padla odlo?itev: gremo na Okre?elj. Kot zveste bralce PV-ja nas je namre? zmotil ?lanek z naslovom: "Zahodna v Mrzli gori in Tschadova v Turski gori"
(PV/2004/03/52-55). Re?eno, storjeno in v soboto navsezgodaj smo ?e brneli proti Logarski. Primerno otovorjeni smo se bajte na Okre?lju resni?no razveselili 
in naslednjih 30 minut segrevali tisto pe? pri ?anku. Kmalu nas je za?ela grabiti slaba vest in cca. ob 9.30 smo se zna?li pri vstopu v Zahodno na Mrzlo goro. ?e prej nas je od velikopoteznih na?rtov odvrnil pogled v prvi cug Centralne: za moj okus definitvno premalo snega.
Nasprotno je bila Zahodna grapa ravno prav zalita, ravno prav strma in sonce je ravno prav sijalo, da je ubla?ilo sicer ravno pravi zimski mraz. Spodnji del smeri nam ni predstavljal prevelikega izziva in lagano sportski smo pridobivali vi?ino 
. V zgornjem delu smo u?ivajo? izbrali varianto skozi okno ter nato za?eli zavijati proti desni. Spotoma smo premagali nekaj lednih skokcev in naenkrat smo zagledali kri? na vrhu. 
Kot pravi avtor ?lanka je od tega pogleda do vrha ?e nekaj iskanjaprehodov v skalnem svetu. Od tako enostavnega stavka ?lovek ne bi pri?akoval ravno pogleda na previsno steno navzgor in prekleto strmo grapo navzdol. Morda bi morali zaviti okoli vogla in cepinariti ?e naprej, a za en lep dan smo dosegli dovolj, zato smo se pasulju naproti spustili po smeri prihoda. Na koncu smo se udele?enci naskoka zedinili, da smo (pre)plezali Zahodno smer v ju?ni steni Mrzle gore, varianto skozi okno (III, 50/II, 30-40, 400m). Gostja je ?e dodala, da ima Logarska definitivno svoje ?are, a da bi ta vikend ?e smu?ala in tako smo na Okre?lju prespali trije.
Od vikenda je ostala zgolj ?e nedelja
, ki smo jo posvetili severovzhodni steni Turske gore. Na vrh smo sklenili priti po Tshadovi smeri (III, 60/40, 300m), ki smo jo v spodnjem delu kombinirali s smerjo imenovano Bela piramida (30-40/200m) 
. Kot se za nadebudne?e spodobi smo se najprej malce pomudili pri iskanju vstopa, nato pa kon?no zagrizli v ?e eno zimsko veselje. Prvi del vzpona je zaradi odli?nega, trdega snega potekal presentljivo hitro in kmalu smo na Belo piramido gledali zvi?ka. Ko smo se priklju?ili na Tschadovo smer, se je za?elo mokasto veselje 
, ki ga je popestrilo ?e nekaj, ?e tako ali tako trapastih, pre?k. Kot pravi peki smo nekako pregnetli ogromne koli?ine moke in prispeli do prvih skal, kjer smo pozdravili navezo, ki je preklinjajo? usodo ravno urejala stoji??e pred skalno-sne?nim skokom, ki je branil prehod na gredino h bojda glavnim te?avam te smeri. Ravno to stoji??e je postalo mesto znamenitega stavka Bolj?e polovice: Odslej se grem samo ?e dvoranske ?porte !!!!!, po mo?nosti savnanje. Odgovorili so ji ?klepetajo?i zobje. V bistvu je glavno te?avo smeri predstavljal ravno ta skalno-sne?ni skok. Plezanje navzgor je izgledalo kot kombinacija pikanja v trave, prijemanja za skale in zoprnega praskanja z derezami. Nekako smo pri?li ?ez, potem pa hajdi po gredini do izstopnega sne?i??a, kjer se je divja izpostavljenost ?e zadnje pre?ke pod previsi umirila in smo lahko pospravili ?trike. Fukat
smo zatulili ravno v trenutku menjave dneva in no?i. Sestop skozi Turski ?leb v jasni no?i s polno luno v ozadju je verjetno nekaj najbolj ki?astega, kar se ti lahko zgodi v hribih. Mi se nismo prito?evali. Navdu?eni nad uspelim vikendom smo prezebli nazadnje le od?li pre?tevat vojne rane. Prva poro?ila govore o zabuhlih podplatih, ob?utljivih blazinicah prstov, o tresavici in malce pomodrelih prstih na spodnjih okon?inah, ampak glava je pa ?ista. Malce utrujeni udele?enci ?e vedno vztrajamo pri trditvi, da smo pre?iveli en ?udovit hribovski vikend
.