Takole je blo:
?ez Skala?ko v prijetni dru?bi ?tirih Hrvatov za?ibava. Gorenjski turnc dose?eva okrog 11h. Ob pogledu na ?opa se za?ne tisti znani dialog s prvopristopniki: "Ma ?op, a s bil ti samomorilc al kaj?" "Pavla, ti bod pa sam lepo tiho, k nis ni? bolj?a!" ?op in Pavla se samo hahljata in me?ikata, norca itak, jest pa nimam ve? ?asa za domi?ljijske izpade, sej se tik pred pre?ko, ki vodi v ?opa, zatakne ?trik. Re?evalni manever nama vzame preve? ?asa. Pi?uka, bo treba pohitet. ?tirke pred rde?o votlino so ?e sladke in son?ne. Ja, ja, si re?em, u?iva?ka je pot do...rde?e votline, ki je ?kratovsko mrzla in turobna. Svetlobe tam ni. Za robom votline svetloba je, pa tud najbolj izpostavljen te?ek previs, kar si ga je mogo?e zamislit. Pi?uka, noge binglajo v zraku, ?pegam preko rame, Zemlja ple?e, lalala... Marjani Der?aj dam le mal ?asa, da intervenira, saj se takrat res ?ele za?ne: divje popotovanje od votline do votline. Haklgalerija je bolj podrta kot bi si ?lovek ?elel, vstop v kamin zahteva vrhunsko gimnasti?no obra?anje na vrtavko, pre?ka je bla pa mokra. Ko se skobacam na tisto zadnjo poli?ko, damsko pripomnim: ti, tole je pa hudo divja smer.
Ko sva ?e v precej?nji temi na vrhu, se spogledava in zare?iva: hm, a zdej pa ?e dol? Pot ?ez Plemenice pono?i traja dolgo, ?e ?e kdo slu?ajn ne ve. Se mi zdi, da sem vmes tud mal spala.
Plezala sva z Dejanom (Gri?otom) v soboto. Blo je prvinsko.
