Glede šolskega sistema na Matici so se godile veleumne in revolucionarne spremembe. Bi lahko širša javnost (če je seveda že jasno) izvedela, kako deluje nov sistem plezalsko alpinističnega izobraževanja? Ker bom verjetno pomagal na kateri izmed šol, me zanima kako in kdaj bodo potekale. Pa še ljudje naokrog me sprašujejo o tečajih, pa jim ne znam odgovoriti.
Porajajo se predvsem naslednja vprašanja:
-KATERE šole se bodo zgodile, kaj bodo obsegale, kdo bo vodja?
-KDAJ se bodo začele, rok prijav, koliko časa bodo trajale itd...?
-KAKŠNI so pogoji vpisa v posamezno šolo, katere izpite, znanja iz drugih društev upoštevamo; ali je možno za posamezno stopnjo preskočiti tečaj in opraviti direktno izpit (ker npr. nekdo že 4 leta frika in ima že vsa znanja iz začetne šole, nima pa opravljenega formalnega tečaja)?
-in nazadnje pa ne najmanj pomembno: KOLIKO € bo potrebno odšteti za posameznega od tečajev?
Nov program izgleda tako, da se bodo tako športnoplezalno in alpinistično navdahnjeni udeleženci izobraževanja v okviru začetne plezalne šole najprej srečali z osnovnimi plezalskimi pojmi – vozli, varovanjem in plezanjem. V začetni plezalni šoli pridobljeno in na izpitu preverjeno znanje bo zadoščalo za pridobitev naziva pripravnik športnega plezanja 1 in varno obiskovanje plezališč. Bolj ambiciozni bodoči športni plezalci in alpinisti bodo lahko nadaljevali z zbiranjem znanja v nadaljevalni šoli plezanja. Tu se bodo srečali s plezanjem več raztežajev dolgih smeri, samoreševanjem in s pomočjo soplezalcu. Športnoplezalno izobraževanje se bo v tej točki zaključilo, udeležencem nadaljevalne plezalne šole pa bo nudilo dovolj znanja, da se bodo lahko samostojno lotili več raztežajev dolgih, športno opremljenih smeri v Paklenici ali recimo italijanskem Arcu.
Udeleženci izobraževanja z alpinističnimi ambicijami bodo nadaljevali izobraževanje z zimsko in letno alpinistično šolo. V sklopu alpinističnih šol se bodo udeleženci seznanili s posebnostmi gibanja v gorah, plezanja v snegu plezanja neopremljenih smeri, ustrezno opremo in znanji, ki so povezana z bivanjem v naravi – orientacijo, vremenoslovjem, znanjem o prehrani, nudenju prve pomoči, izrazjem.
Uspešno opravljen izpit pa bo pomenil pridobitev naziva alpinistični pripravnik.
Ker ne morem vstaviti tabelce so v naslednjih vrsticah napisani sledeči podatki po vrsti:
ime šole, pogoj za udeležbo, predvideni termini, pridobljeni naziv, namen, pridobljena znanja in vodja Začetna PŠ,ni, mar – maj in okt – dec, prip. šp. plezanja 1, športno plezanje 1R in alpinizem,varno obiskovanje plezališč, Tinca in Urh Nadaljevalna PŠ, prip. šp. plezanja1+??, maj – jun 07, prip. šp. plezanja 2, dolge športne smeri in alpinizem, samostojno plezanje večraztežajnih športnih smeri, Miško Zimska AŠ, zaključena nadaljevalna PŠ in 5 vrhov nad 2500 v prejšnem letu, dec – mar 07, mlajši alpinistični pripravnik (z letno AŠ), alpinizem, gibanje v gorah pozimi , Samo Letna AŠ, Zaključena nadaljevalna PŠ in 5 vrhov nad 2500 v prejšnem letu, apr – jul 08, mlajši alpinistični pripravnik (z zimsko AŠ), alpinizem, plezanje neopremljenih smeri, Rok
Upoštevamo vsa potrdila vseh društev s članstvom v PZSju.
Če nekdo npr. že 4 leta frika in ima že vsa znanja iz začetne PŠ, nima pa opravljenega formalnega tečaja se lahko vpiše v začetno PŠ. Vsi z formalno opravljenim izpitom pa se lahko brez diferencialnih izpitov odločite za katerokoli šolo.
Glede na to, da je tale tema zanimiva za širšo publiko in tudi za neregistrirane pregledovalce foruma, bi jo bilo smiselno prestavt al med objave šol al pa vsaj med diskusije..
Kako naj pogledam resnici v oči, ko pa prasica vedno miži!
CyberSam napisal/-a:SPODAJ JE OSNUTEK ŠOLAJA V BODOČE:
Bravo! Super
Nadaljevalna PŠ, prip. šp. plezanja1+??, maj – jun 07, prip. šp. plezanja 2, dolge športne smeri in alpinizem, samostojno plezanje večraztežajnih športnih smeri, Miško
Ustrezen predpogoj je tudi izpit za ŠP 1 na KŠP.
AŠ ... 5 vrhov nad 2500 v prejšnem letu ...
Če je cilj nabiranje kondicije, bi bilo morda bolj smiselno predpisati višinsko razliko vzpona. Teh pet vrhov se precej hitro nabere če si pripravljen prenašati visoko ležeče točke dobave alkohola
Tole zadnje je seveda samo moj osebni pogled Z izogibanjem prej omenjenih točk lahko tudi kak nižji vrh postane dovolj naporen.
Izpit na KŠP nima s tem nobene veze in ne more biti pogoj. Razen če želimo ukiniti vse nadaljne šole. Ker potem bi morali ti ljudje čakati še eno leto, da bi naredili izpit na KŠP in bodo šli raje na kak drug ferajn.
Ali se lahko nekdo, ki ima znanja iz začetne šole in mu ni do dajanja 120€ za nekaj, kar že zna (vseeno so to večinoma ljudje, ki se jim denar ravno ne valja doma) npr. prijavi samo na izpit te šole, plača ustrezno manjšo ceno (20€?) in je to to?
Bodo tečajniki v nadaljevalni šoli tudi zatikali?
Drugače pa se mi zdi sistem v redu, dovoljsne sito, da bodo odpadli taki, ki jih v resnici zanima samo frikanje, ali samo planinstvo. Upam, da bo imela alp. šola dovolj obiska...
srcno upam, da se ne bo dal it samo na izpit!mislm da se ns vecina s tem strinja?!
v tecaju se pa ne bo zatikal ampak samo vtikal.tko pac je v programu
ortic (zdej pa ze ana pise pod pretvezo da sm jest)
Nekdo, ki se s plezanjem še ni srečal, bo šel na tečaj, ker ne bo imel pojma.
Ljudje, ki bi se prijavili samo na izpit, so najpogosteje omladinci kakšnega plezalnega kluba, ki so odkrili, da jih zanimajo dolge smeri. Mladi, zagnani, motivirani, morda plezajo nekje okrog 7a, morda težje. Pa študenti/dijaki večinoma, torej imajo dovolj časa. Sem srečal nekaj takih kot učitelj plezanja. Kar se mene tiče, vidim v tem veliko večji vrhunski potencial za karkoli že, kot v nekom s službo/družino/30+, ki bi se za zabavo šel malo alpinizem (ne zamerite, če se kdo prepozna; s tem je vse OK, samo za ponazoritev to pišem... [smilie=happy.gif] ). Poleg tega ima prej našteti profil skupni imenovalec: pomanjkanje denarja. Zakaj bi takim zapirali pot z dodatnimi stroški?
Če sem razumel glavno idejo sprememb, gre za razbremenitev alp. šole ljudi, ki bi bili samo planinci, ali pa jih zanima frikanje, samo da tega še ne vejo. In to odkrijejo tekom šole. Torej ljudje brez izkušenj. Nikakor pa ne sme biti smisel tega elitizirnje alpinistične izobrazbe in omejevanje dostopa perspektivnemu kadru.
Stef napisal/-a:Izpit na KŠP nima s tem nobene veze in ne more biti pogoj.
Saj nisem napisal, da naj bi bil pogoj. Napisal sem le, da "je tudi ustrezen predpogoj" za NPŠ. Ali povedano drugače, nekdo, ki nima statusa Pripravnik športnega plezanja (ker pač nikoli ni hodil na tečaj), ima pa (po naključju ali z razlogom) izpit na KŠP, dokazano obvlada tematiko začetne šole, in lahko torej gre na nadaljevalno plezalno šolo.
Mimogrede, izpit na KŠP vsaj v zadnjih letih pokriva izključno samo tematike začetne šole, ne pa večraztežajnih smeri.
Stef napisal/-a:Kar se mene tiče, vidim v tem veliko večji vrhunski potencial za karkoli že, kot v nekom s službo/družino/30+, ki bi se za zabavo šel malo alpinizem.
Hvala, Štef, hvala ... Zdaj vsaj vem kam spadam ...
štef, mislim, da si nehote zadel bistvo. če imajo mladi problem z denarjem, ga imaj(m)o tisti s 30+ s časom. in rešitev nam je kljub temu vsem skupna.
prav tako se mi zdi, da je pri matičarjih s krajšim stažem (članskim, ne nujno plezalskim) preskakovanje iz ferajna na ferajn manjša ovira. in zato vse pohvale idejnim vodjem, pobudnikom in izvajalcem novega sstema 'šolanja' na matici. keep up the good work.
Stef napisal/-a:Kar se mene tiče, vidim v tem veliko večji vrhunski potencial za karkoli že, kot v nekom s službo/družino/30+, ki bi se za zabavo šel malo alpinizem.
Hvala, Štef, hvala ... Zdaj vsaj vem kam spadam ...
Nisem hotel koga užaliti, res. Fajn je, da se veliko različnih ljudi odloča za plezanje, tudi taki z manj časa in podobno. Vsaj za alpinizem velja, da lahko začneš dokaj pozno, pa imaš lahko vrhunske rezultate (ok, za ŠP bi to težko trdil), samo večinoma ni tako; iz razumljivih vzrokov pomanjkanja časa in/ali odgovornosti do družine. Samo zdi se mi, da bi ferajn lahko delal na mlajšem kadru, ki bi potem postal naslednja generacija vrhunskih plezalcev. Ampak z zabijanjem vsakega mladinca, ki se prikaze, bo ostalo isto.
Z izogibanjem prej omenjenih točk lahko tudi kak nižji vrh postane dovolj naporen.
