Dan res ni razočaral saj je že zjutraj začel deževat. Ampak ker se nisva dala, pametna pa seveda nisva, je obveljal želja iz doline in gremo.
Direkten vstop 50m od Boseve je zgledu OK, tja do sredine, ko sva ugotovila da je to bolj TB (travnato blato), kot pa M skok. na vrhu skoka sva bila kar pošteno presrana (no vsaj jaz). Naslednji skok spet čist kopen, umik v desno. nato proti vrhu vendar ne po grapi ker so ružil majhni plaziči. Pod steno sva prečla v levo za gamsom, pol pa uživaških 200-300 višincev trdega snega. Dihala sva k živali a uspela prisopihat na greben. Vse do vrha je pihal za popizdit in to vsak meter bolj. Veselje na vrhu kratko. Sestop po normalki je bila odlična ideja, vendar jo žal zaradi 10m vidljivosti nisva našla. Verjetno sva prišla že skoraj na Kotliče. Nakar sva se obrnila, pa hop nazaj na vrh, pa nazaj dol do izstopa Domzalske in nadaljevanje proti Bosovi. Seveda nisva imela pojma kje naj bi bila. Glede na Kresalov vodniček precej blizu najinega izstopa iz Domžalske, seveda temu ni bilo tako. Hvala bogu sva srečala dva Kamničana. Tako smo se kar skupaj obrnili in po treh abzailih srečno sestopili do izhodišča.
Točnejšega opisa smeri ne morem podati tudi tega ne ali sva res plezala Domžalsko.
Prvič v tem letu se mi je dozdeval da je zima
PS: slik ni ker sva šparala pri opremi:), pa sej se ne bi nič vidl
