Pa ni bilo vse tako enostavno. Ker stena ni deležna velikega obiska, je potka slabo vidna in smo jo zgrešili (za ponavljalce - od ceste se odcepi 300 m pred zadnjim parkiriščem, v bližini se odcepi še en kolovoz). Po treh urah smo le prilomastili do pod stene in vmes zlezli še prvenstveno smer (1000 m, II v ruševju/III v šodru).
Zajeda planik je 120m visoka smer z oceno 6+. Plezarija je lepa, le ocena se nama je zdela malce prenizka. Očitno so primorski fantje prekleto dobri. V drugem raztežaju pride zelo prav Camalot 2, sicer je klinov dovolj.
Za drugo smer sva izbrala malo lažjo in s seboj vzela še Dorotejo. Pa spet ni bilo lahko, tokrat so težave delali odseki navpične trave in majavih skal. Mislim, da punci nisva uspela prikazat alpinizma v najlepši luči.
Če se prav spomnim, gre dovoz/dostop približno takole: v Rutu greš naravnost (ne levo proti Grantu), nato po najširšem makadamu navzgor. Po nekaj okljukah se z desne priključi markirana pot (slabši kolovoz), nato se odcepi en kolovoz v levo, takoj za naslednjim kolovozom z desne pa je majhno parkirišče (2 avtomobila max), pot se začne na šodru na drugi strani ceste, lepša varianta pa pelje nekaj metrov znotraj gozda (desno). Po gozdu pelje tudi obvoz skalnega skoka, če ta ni zalit. Normalni ljudje potrebujejo za dostop malce več kot "slabe pol ure".
).