V nedeljo sva se z Nedo odpravila v Kogel. V sončnem vremenu sva začela plezat po Kramarjevi smeri, vendar vreme ni zdržalo niti do prvega štanta. Do police sva še vztrajala v začrtani smeri, potem pa je sledil bojni posvet in sprememba plana. Nadaljevala sva po Kamniški, ki je za pol stopnje lažja (VII-) pa še svedrovci na štantih omogočajo neproblematičen pobeg iz stene. Vztrajnost se je obrestovala in na vrhu naju je za kratek čas celo pozdravilo sonce.
"Le najdrznejšim je dovoljeno, da se, če ne gre drugače, uprejo tudi v meglo"
(Slovenske stene)
Jaz se obotavljam pred mokrim raztežajem
Znamenita prečka je bila na srečo suha. Neda je v njej še poravnala račune iz preteklosti, nato pa se lepo po kolenih priplazila do mene. Ne vem od kdaj taka ponižnost
Zadnji raztežaj
5 minut sonca na vrhu
