. Na zavarovani poti naju ujame starejši gospod (pa le nisva tako hitra kakor sva si mislila), je najine sorte, velikokrat se izgubi, šli naj bi vsak po svoje(on levo midva desno) upam da najdemo odcep??? Kmalu naletimo na dva plezalca(prpravlata se(matičar pa iz Ilirske, gledam k nejevern Tomaž), bojda je še 5ljudi za vogalom), jutranja rutina Gregcu zopet prekriža načrte. Jaz se v miru pripravljam (pas, kladu, kompleti, gurtne, klini, jebe, čelada, … vse mam), pržegem en čikec, tud Grega je že nazaj. 50m naprej na prečki človek, navezan, …pa sej so rekl da se tole solira??? Zrihtana, vse mava, štrik pust kr v ruzaku, jih mogoče prehitiva spodaj k je laži. Res, ocenva skok, lahko, švigneva mimo 3eh navez in že sva na začetku smeri. »Pejva še mal, k bo zgledal težko je narobe, pol probiva mal levo al pa desno, če se nav dal pa štrik vn.« Plezava, skala je super, prav kompaktna(ko bi ble vse III take), hitro pridobivava na višini, včasih poiščeva lažji prehod, kr gre, ne gledava skice. »vidiš tist rumeno, tmle morva, pol pa okol pa sva skor na polovici«. Prideva na izrazit turnc, vpisna knjiga, veselje je nepopisno, dons še nobenga, pogledam na uro, da vidm če naj cajt kej baše, neki je narobe verjetne moj mobitel, pogledava dol, sej jih ni nikjer za nama, glih na pol so ura je 8:45. Nič pičiva, lahk da bova gor iskala k norca, pejva. Greva tko k se spomnim iz knjige po grapi 100m, levo 60m pred oknom nazaj v grapo in proti razu(možic na polici), greva kr tlele sej ne zgleda težko, »viš tmle k je sonce je un izstop, zadnja varinata umika, tm bova jedla«. Fruštuk plac, sonček, občudujeva naravo, geografija naju pa jebe(kaj je že tistle???), pade senčka, kuj mrzl, nč naprej morva, dej štrik. »Gregc tjale u un kaminček pa sam desno«, že slišm kucanje, pol pa leti štrik za popizdit (10m, konc, se derm, ja sej že delm štant). Grem, ja res zanima stvaritev narave(morte vidt), počas pobira štrik, najbrž se mu je spet kam zataknu . Lep štant, kr ne moreš verjet, pol pa neki za psiho, če ne bi bil posran, bi mogoče naredil zadevo elegantno, tko pa… Po prečki v levo, lažji svet, zamnjka štrika, okol vse podrto, ma tlele bo, zabijem, varujem, Gregc kr prleti za mano. Polica je velka. Po cca80m evo tle gor morva pa sva vn. Najdeva klin, gremo, plezam, klin, še en klin, frend , klin in na vrhu sem, 5m, ja sej bom naredu štant. Zabijem, povarujem, ko pride do mene se začneva dret, Vesela sva k majhna otroka v peskovniku(tok podrt je vse okol naju). Pejva nekam prot desni na sonček, da prideva k seb pol pa naprej dol.Tko nekak je blo, zadnji del sva mela mrzlo flaško v domu pred očmi, sam je trajal (zajle, počasni turisti, vročina, melišče, potka,…)
Aja plezala sva Dolgo nemško, ampk to ste verjetno že skužl
Še mal slikic http://picasaweb.google.com/matija.boka ... DolgaNemKa
Pa plezite kej
, kar solidno zračno he, he. sam rečta da ni blo v redu 
