Norma je bila postavljena na + 30 minut za Rokom na Staničevem vrhu... skoraj za rep sva jo ujeli ženski del tečajniške ekipe; tempo 'stampeda' (kot smo začeli skoraj v teku od konca ceste) nama ni prav dolgo prinašal zadovoljstva in kisika v pljuča, zato sva nekje na sredi gozda užgali kar svoj tempo in mu zvesto sledili. Še dobro, da je Katja nosila štrik, drugače bi bila jaz zadaj precej osamljena 
Po zboru okrnjene ekipe tečajcev na Staničevem vrhu smo se dali v žensko in moško navezo, si razdelili inštruktorje (ena naveza Roka, druga Borčija in obe navezi Dejana 
) in začeli osvajati špičke. Matej in Kristian spredaj, mi2 s Katjo za njunimi petami. Najprej Rok ni bil pretirano navdušen nad našim zabijanjem klinov, upam pa, da se je kasneje malo potolažil... Sonce je žgalo, mi vpili in štrikali, seveda ob tem uživali, se režali in učili ter občudovali razglede vsenaokoli... Namen je bil osvojiti še Planjavo, pa smo bili nekam počasni... Kaj šele, če bi vadili varovanje celo pot 
Ves čas so se slišali glasovi s Pipe miru na Korošici (Petkovih njivah), pa iz Planjave, le naši glasovi so se izgubljali nekam na vse druge strani... Nebeška lojtra je bila v to smer res nebeška, za nas tudi štajerska 
Zadnjo špičko smo suvereno obhodili in si potem privoščili malico. Pa vodo 
Na sestopu nas je še vedno navdušeno spremljalo sonce in nam pustilo svoj pečat. Po približno 8 urah vandranja smo prišli do avtov, tam srečali sobotna Pijo in Tickota ter se odpeljali na zaslužene žemljice v Kamniško Bistrico.Fajn dan v fajni družbi. Slikce ima (kot vedno) kdo drug
