V nedeljo sva se z Matejem odpravila v severno triglavsko steno. Plan je bil da zlezeva eno bolj strmo smer v spodnjem delu, potem pa nadaljujeva po Čopu do vrha stene. Pa ni šlo čisto po planu. Peternelova smer se mi je zdela precej težja od sosednje Helbe, čeprav je ocenjena za stopnjo manj. Poleg tega sem se uspel še malo zaplezat in končni rezultat je bil da sva bila pri skalaškem turncu dve uri prepozno. Namesto Čopa sva potem dobila pivo pred Aljaževim domom, kar tudi ni slabo.
Tisto zgoraj je res nekoč bil bat.
Nato je najbrž služil kot utež v nahrbtniku zagnanega mladca.
Sedaj, pa je izobešen kot simbol smeri (po domače jeba).
V bistvu sva bila na skalaškem turncu štiri ure za planom. Oziroma ravno prav zgodaj, da sva ujela pirček v dolini.