Hrabre spremlja dobro vreme, si je očitno rekel Rok, ko je dal zeleno luč za tečajniški napad na Dolomitske stene. In je imel prav, le tečajci smo bili v manjšini Avto po avto smo kapljali do kampa pod prelazom Falzarego, vsak s svojo zgodbo in postanki... Naredili tabor in za mizo v barčku tudi peklenski načrt za soboto. Točka 1: vstajanje ob petih. Jao, jao. No, pa je vseeno šlo Ta našutani (Maja, Borči, Matej in seveda Rok) v 6c Scotonija - kar malo strašljivo navpično steno, mi2 z Marinko pa s spremljevalcema (Dejan in Samo v glavnih vlogah) v sosednjo steno nad jezercem. Lepo za pop..., že kar kičasto... Dostop strm, že na sredi je višinska 2 jurja. Pogumno smo grizli kolena in si šli ogledat, kako izgledajo dolomitske VI+; ugotovili, da precej dobro. Smo uživali v razgledu, mi2 sva otvorile sezono izgubljanja klinov, smer je (bila) lepa...potem pa je prišla vojska domačinov in nas kar (kot je slikovito rekel Samo) pregazila. Očitno smo jim sedli v srce, ker so nas na vrhu počakali in šli potem takoj za nami dol Ostala (netečajniška) zasedba Žaka in Miha, Ana in Blaž ter Matej in Davor so si privoščili neodvisno uživancijo vsak v svoji vertikali, za imena in ocene pa je v mojih sivih celicah zmanjkalo prostora... Važno, da so uživali Po regeneraciji je sledilo kovanje novih načrtov za naslednji dan, a so bili omejeni z dolomitskim kolesarskim maratonom. Odločitev, povezana z vstajanjem, je padla: gremo na passo Giau, pa lahko pičimo iz kampa 'šele' ob sedmih. Po podiranju domekov, hranjenju in kavi smo se počasi odsvaljkali na nedeljski cilj in začeli z uresničevanjem načrtov. Našutani kvartet na eno stran prelaza, tečajniško A/AI kvartet v novo štirko, Žaka in Miha peš v bajto na skalah, Ana, Blaž, Matej in Davor pa v vertikalo najbližje prelazu. Mi 4je smo po sobotnem dostopu (1 ura 15 minut) hoteli več in se nismo zadovoljili s polurno hojo do pod smeri, zato smo šli malo gor, dol, obkrožili stolp, na katerega smo potem splezali in se končno zapodili v smer. Po Dejanovo: 'a je kdo srečal kakšno IV v tej smeri?', je bila pa vseeno lepa, z norim razgledom na moje najljubše: Pelmo, Civetta in Marmolada. Vmes pa veliko zelenega, bela cesta in kolesarjev milijon. Sestop po že prehojenem in vrnitev k avtu. Pa streznitev. Plezajoči oranžni majici, ki smo jih olajšani (misleč, da gre za Ano in Blaža) gledali iz sosednjega stolpa, ko je helikopter spuščal in dvigal iz stene, nista bili njuni... Poklapani smo malo pojedli, se počasi nabasali v avto in pobrali proti domu...
Ana, drži se! Mislimo nate in držimo pesti, da bo vse ok.
Nama z Marinko sta Dejan in Samo pokazala lepote teh dveh smerc:
JZ zajeda Consiglio, IV+, 330m, nmv 2620m (v skupini Fane, Cima del Lago) in
Via dei Pilastrini, IV+, 160m, nmv 2445m (v skupini Nuvolau, Torre Anna, JZ stena).
Fotke imajo seveda drugi, tokrat pa sem napredovala in celo nekajkrat škljocnila z Dejanovim fotoaparatom... Bo prilepil link, se mi zdi Pa še kdo drug tudi, upam.
Dolomiti ali učenje brez meja
Sobotna plezarija je bla kul. Vrhunec pa tokrat sestop s škrbinice nad jezerom. Okolica in razgledi, da se ti strga.
Nedeljo smo mal flikal zaradi kolesarjev in vremena, neki zlezl in jo bolj poklapani končal (smo pa včeri z Blažem spil neki pirov in RBW v Anino zdravje, tko da se bo valda vse zrihtal).
Nekaj več fotk pride s klikom na zgornjo sliko (za 5 jih ma zaspanka avtorske)
Nedeljo smo mal flikal zaradi kolesarjev in vremena, neki zlezl in jo bolj poklapani končal (smo pa včeri z Blažem spil neki pirov in RBW v Anino zdravje, tko da se bo valda vse zrihtal).
Nekaj več fotk pride s klikom na zgornjo sliko (za 5 jih ma zaspanka avtorske)
V soboto sva z Ano plezala via Orgazmico kjer sva rešila enga makarona in eno pašto, ker si nista upala zlest dva metra šestke. Kaj čmo, bilo je vseeno lepo.
V nedeljo pa sva plezala ne vem kaj (še sreč da sm meu s sabo skico)nek na prelazu paso đao kjer pa je kamniti iztrelek razbiu anino čelado in anino lubanjo. Ker pa je ta ana res od hudiča (težko meni!) je brez da bi jest vedu da se je kar koli zgodil preplezala še ceu cug do mene. Ker ji ji z ušesa tekla kri sem jest precenu da trma gor ali dol ni več zajebancije in sm poklicu heličopter. Makaronđiji so se vrjetn hotl oddolžit za soboto, zato so kr hitr prfrčal in naju dokaj profesionalno odpelal na trdna tla.
Drgač pa zdej ana lepo okreva. Na srečo nej nebi blo nobenih posledic, tko da pride že kmal domou. Zihr je tud pomagal da smo učeri pil na njeno zdravje
Pa nazdravje
V nedeljo pa sva plezala ne vem kaj (še sreč da sm meu s sabo skico)nek na prelazu paso đao kjer pa je kamniti iztrelek razbiu anino čelado in anino lubanjo. Ker pa je ta ana res od hudiča (težko meni!) je brez da bi jest vedu da se je kar koli zgodil preplezala še ceu cug do mene. Ker ji ji z ušesa tekla kri sem jest precenu da trma gor ali dol ni več zajebancije in sm poklicu heličopter. Makaronđiji so se vrjetn hotl oddolžit za soboto, zato so kr hitr prfrčal in naju dokaj profesionalno odpelal na trdna tla.
Drgač pa zdej ana lepo okreva. Na srečo nej nebi blo nobenih posledic, tko da pride že kmal domou. Zihr je tud pomagal da smo učeri pil na njeno zdravje
Pa nazdravje
evo mene, ze v ljubljani
glede na to kaj se je zgodil, sm mela ocitno res kr sreco, tko da sta moj uses in glava ze kr ok, mam se par busk, slism pa tud vsak dan bols.
hvala vsem, ki ste drzal pesti, da bo vse kul!
glede na to kaj se je zgodil, sm mela ocitno res kr sreco, tko da sta moj uses in glava ze kr ok, mam se par busk, slism pa tud vsak dan bols.
hvala vsem, ki ste drzal pesti, da bo vse kul!
altius, CITIUS, fortius..
Še Borčijeve fotke iz Dolomitov:
Rok med prosto ponovitvijo po Jakatovih besedah "ultra, mega dolomitske klasike", Lacedellijeve smeri (VIII-/VI, 450 m) v Cimi Scotoni
čarobno jezerce Lagazuoi
in že najavljen popoln izgled tečajnika
Rok med prosto ponovitvijo po Jakatovih besedah "ultra, mega dolomitske klasike", Lacedellijeve smeri (VIII-/VI, 450 m) v Cimi Scotoni
čarobno jezerce Lagazuoi
in že najavljen popoln izgled tečajnika