Ojstrica, Smer Iva Reye (Zmaj)

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Dejan
Prispevkov: 137
Pridružen: 09 Feb 2005, 13:07
Ime in priimek: dejangrigillo

"Ej, Dejan, dežuje."
Ja, takrat je blo še par kapl, dokler ni iz doline prišumel zlovešč zvok plohe v vrhovih dreves. Še kakšna minuta, pa je izza vratu priteklo v plezalke. Plavutke. Pa ravno v najtežjem raztežaju. Kakšen je bil, bo vedel Samo. Da je kar konkreten, mi je bilo jasno, kadar je bilo potrebno zlesti nekaj centimetrov do naslednjega klina, da sem se lahko povsem premražen spet zavzeto potegnil višje. Slap čez zadnji previs je poskrbel, da res nič ni ostalo suho.
Je bil pa Samo s tekočo PP trofejo kar zadovoljen na štantu, no, razen bentenja: »Tok ščije, da tud' čika ne morem prižgat«. He he, nič čudnega, da se tko dobr razumeva v steni.

Škoda, je šla ta 7- čisto mimo mene. Sem se le zvlekel čeznjo, da sva lahko napredovala. Delo na gori. Je bla pa vsaj šestka prej res lepa. Mantra "Začuti steno in uživaj!" je zakon, potlači psiho. Sicer so vsi težji raztežaji nekako po naključju padli na Samota :roll:

Zmaju je šlo malo v nos, da naju ni pobruhal z ognjem. Na sestopu je otepal z repom, da je parkrat zagrmelo, pa ni bilo nevihte, le poscal naju je še enkrat na poti do bajte. Prijazna oskrbnika, zakon pasulj.

Tkole ni blo več težko počakat, da dež malo poneha
Slika

Današnji dan: "Al me je zeblo k prasca al sm pa švicu k konj." Eh, dobr je blo.


Niže, k je še zgledal da brez 'malo' mokrote pa tud dons ne bo šlo. Hehe
Slika
Odgovori