Sem hotela preveriti, če imam jajca za ta moker kamin, ko sem mu prvič ušla na drug konec vrvi...in zvabila na ogled še Žako, v četrtek za mizo v bivšem Bejliju pa sva v načrt fliknili še (od zadnjič neuslišano) Košir - Brelih na drugi strani Hanzove. Noč s petka na soboto (pre)kratka, redar na Vršiču preveč priden (3 EUR, ampak pa dobiš zraven kartico

), mi2 dovolj zgodnji, da sva bili na vstopu prvi, Matjaž in Lojz pa presenečena, kaj delava v Kaminski (A nista rekli, da gresta najprej uno drugo? - Ja, ampak varnost je na prvem mestu; vse leti tu noter, s Hanzove in z Raza. Če vaju moti, se umakneva. - Ne, nam vsaj dolgčas ne bo). In smo šli navzgor. Žaka prebila led in ukrotila prvi raztežaj, potem pa čas za jajca na oko, koncert- revival skupine Wet wet wet, gvozdenje različnih delov telesa v moker kamin in gimnastične vaje v stilu 'tale noga tu zgoraj pa ne more biti moja, je preveč fantazijsko zasukana'. Po nevemkakomočnem sopihanju (ne, ni posušilo skale) in nevemkakodolgotrajnem puzanju mi je uspelo zignorirati prusik in se izvleči izza skale. Zmaga! Olajšano do dveh klinov in Podri varovanje! Počakat, da še Žaka umaže svoje hlače in z nahrbtnikom pod nogami pridrsi do mene. Naslednji raztežaj je bilo sopihanje prepuščeno Žaki (platke pod šodrom) in tudi njej ni uspelo posušiti vlažne skale. Malo šodra in dogovor Za ta mokri kamin si zaslužiš zadnjega, ta lepega. Nasmeh in sprehod do naslednjih dveh klinov. Še en Žakin raztežaj, potem pa nagrada. Ples po res norem kaminu (Hvala ti hvala, Žaka!), za katerega bi šla skozi mokrega še enkrat, če treba

Na vrhu naložene skalce (na srečo so letele mimo Žake in Matjaža v luknji na štantu) in sposojen štant s Severnega raza, da bi bilo projektilov čimmanj. Še Žakina uživancija v kaminu, sprehod do Hanzove in to je to. Tri ure in pol fajn imetja. Klepetanje s fantoma, ki sta šla še na vrh, mi2 pa hitro dol po Hanzovi, da uženeva še drugo današnjo... Pod steno pa... že znani pogledi v nebo, refren Should I stay or should I go, žreb (kamenček - greva, prazna pest - do avta), klic na goro (kako zgleda na drugi strani), Kaj bova naredili?, velika želja z drobnim hudičevim glaskom, ki je samo nekaj nerazumljivega šepetal, a dovolj, da je razburkal gladino...

Po desetih minutah te smešne drame odločitev: V tretje gre rado in mi2 z njim. Marko bo pa še malo počakal

In sva odhlačali proti avtu, se na poti spotikali, režali, travmirali in se trudili razumeti te občutke. Jebiga, če bi zlezli obe smeri, bi bilo že kičasto!
Kava in pivo v Koči na gozdu (kjer se lahko dobi za prerisat kakšna smer iz vodnička za Vršič, sem izvedela), sonce in dež (rahla tolažba), modrovanje in smeh, kovanje novih načrtov... In ugotovitev, da tudi poln mehur ni vedno nadloga - rešil naju je zastoja na AC (Matjaž, hvala za info).
Fajn je bilo in še bo

Tokrat sem se brzdala pri slikanju in sem raje uživala (no, pa tudi upala nisem toliko težit, da bo Žaka sploh še hotla z mano plezat). Matjaž pa je slikal in upam, da bo prilepil link s svojega Gornika
p.s. V nedeljo smo šli pa trenirat 'moč in eleganco' v (napovedano oblačni) Osp. Ene devetindvajset nežnih kapljic dežja je res padlo, od oblakov pa so bile samo želje. Žaka, Katja, Miha in jaz smo se ga legalno zadeli (Osp je naš, pa tudi če nažiga sto na uro in je še štrik vroč - vsaj gužve ni bilo), smo pa tudi kar nekaj splezali. Miha 6b+ in 6b, Katja 6b+, na top pa 6b, mi2 z Žako pa na top 6b. Pri Vikiju je bilo prijetno hladno, kolesar je pasal, solata v Tacnu pa tudi. Fajna in že kar malo nora nedelja.
Fotke:
http://picasaweb.google.si/mankazaspank ... InMaloOspa
p.s.s. Sem se trudila malo manj napisat, a ni šlo. Morda drugič
