Ker sem bolj sladkosnedne sorte, Mihelič pa Virensa opisuje kot bonbonček, sem takoj pograbila Žakino ponudbo, da se greva tja posladkat v soboto. Pa kaj zato, če sem bila že v ponedeljek v sosednjem Zupanu z Jernejem; vsaj vem, kakšen dostop se mi obeta.

Z razliko, da sem krenila iz Ljubljane že ob petih zjutraj. Potem ko je zatajila budilka na mobiju in sem v dobrih 20 minutah opravila vse, kar ponavadi človek naredi v uri. Žaka me je potrpežljivo počakala v Kamniški Bistrici in odbrzeli sva proti Koglu, novim dogodivščinam naproti. Teh ni manjkalo, saj mi je galantno prepustila plezanje naprej vseh pocukranih cugov. Ker je smer že večkrat zlezla, je rekla. Tudi prav, tudi prav, bilo je res enkratno: kompaktna skala, izdelana sidrišča.
Odločila sem se za direktno plezanje po kaminu (IV+), ker bi bili obvozi po desni res nepotrebni. Klinov je namreč v smeri toliko, v tem raztežaju pa sploh, da se še začetnik počuti varovanega od spred in odzad.
No, mogoče ne od zgoraj, saj se je med abzajlom vrv nekje zataknila in se je Žaka morala spremeniti v reševalko. To nama je vzelo kar nekaj časa. Vreme se je že začelo kisati, v zadnjem abzajlu je že deževalo, nad Skuto pa tudi grozeče bobnelo. Ko pa sva prišli do tal, se je znova razkadilo in skorajda pokazalo sonce. Yeah, Kogel rules!
Pa še Žakine fotke
http://picasaweb.google.si/yakuzzy/Vire ... 6fGnHNh2IQ