Vseeno sva se povzpela do vstopa v smer, tam komaj našla pol kvadratnega metra brez gamsjih drekcev za vrv. Skala je bila zares mokra. Če bi imela s sabo Viledo, kot je rekel Malenšek, bi sproti pivnala vso tisto močo. Na vrhu smeri so bili najini prsti na rokah že čisto roza, kot nekdaj pri pericah ob Ljubljanici. Grega je zlezel naprej vse cuge, sama pa sem se zagrebla samo za zadnjo enico. Na takem spolzkem terenu pač še nisem doma.
Laično rečeno je smer čudovita v suhem vremenu in prav primerna za izpitno turo za moje sotečajce. 300 metrov enakomerno težke plezarije, zanimivi kamini, nekaj plat, podrtije le za vzorec, ravno pravšnja dolžina za krajše jesenske dni. Kljub bivakiranju pod previsom zaradi vmesne plohe in ob počasnejšem plezanju po vodni šajbi sva od tal do vrha Šit potrebovala 4 ure in pol.
Zajeda skozi okno pa bo počakala na lepše dni...
http://picasaweb.google.si/marinkasimec ... 2292930770
