, ker so hrvati že spal.Zjutraj smo se prebudili v prelepo jutro in jo krenili vsak po svoje. No Žaka je šla raziskovat samotne strmine Dolkove špice, midva z Matjažem sva šla pa v Škrlatico plezat Južni raz. Smer sama ni ne vem kako obiskana, verjetno zaradi dolgega dostopa, vendar jo kljub temu zelo priporočam. Po težavnosti ni zahtevna, uglavnem III, pa tudi edino mesto ocenjeno z IV- ni nekaj posebnega. Skala je fenomenalna, oprimkov v izobilju, tako da sva celo smer preplezala v čevljih. Opremljena seveda ni bogato, vsega je v smeri okoli 5 klinov, vendar pa tudi ni potrebno da bi jih bilo kaj več.
Ves čas sva plezala po soncu, skala ni bila premrzla, tko da je bil res en lep dan, skor že mal kičast.
Ko sva se vrnila na bivak, naju je tam pričakala cela druščina veselih matičark. Na bivak so namreč prišle še Maja. Tanja, Saša in pa seveda Lola. Skupaj smo se potem odpravili nazaj v Vrata in pa seveda na zasluženo pivo
.
