Dan se je začel nadvse vzpodbudno. Naš sine, ki zjutraj vedno rad nagaja tokrat ni hotel ustat. Potem so sledila pogajanja in končno transport v Celje k babici. Do 10h smo se le nekako uspeli skompletirat in se odpeljali proti Ljubelju.
Snega imajo tudi pri sosedovih zelo veliko, le s kurjavo strašno šparajo. Termometer v avtu je kazal -13,5°C, na hribu je bilo še par stopinj manj.
Zaradi pozne ure sta Neda in Matej uprizorila šprint navkreber, da sem ju le s težavo dohajal. Na vrhu je Mateju med malico uspela pobegnit smučka na sončno stran alp. Dodaten sprehod ga je ravno toliko zdelal, da ga potem ni bilo več treba lovit.
Smučarija je bila uživaška, vendar za razliko od prejšnjih dni tokrat po trdi podlagi. Trda podlaga pa se prileže tudi cepinom, zato upam, da bom lahko v naslednjih dneh tukaj objavil še kakšno ne-smučarsko novico.
