Ob 8h zjutraj sva že zavila v Logarsko dolino, potem pa se je zgodila kruta realnost. Termometer v avtu je kazal -18,5°C. Ej Matevž, jaz ne grem iz avta, dajva malo počakat. In sva čakala. Malo zadremala in potem še malo čakala. Čez dve uri je kazal termometer natanko enako kot ob prihodu. Da bi kar pobegnila domov ni bila opcija, zato sva začela gledat po vodničku. In sva našla - Filistrska sveča 5+, obrnjena je proti soncu, zato se redko naredi.
Po 10 minutah kolovratenja po grabnu se nama je odprl zelo lep pogled.
Plezarija na sončku je bila uživaška, čeprav ne najhitrejša. Pač brez predhodnega treninga roke hitro postanejo mehke in gibi pa vse krajši. Ampak bo kmalu bolje.
Do avta sva prišla ravno dovolj zgodaj, da je ostalo časa za še en slap. Izbrala sva Gajstnega. Za razliko od predhodnega se je ta obnašal skrajno negostoljubno. Najprej se je skril v senco, potem pa je naju na najtežjem mestu še dobro stuširal. Ampak sva na koncu tudi tega premagala in se v ledenih oklepih odkotalila proti avtu.