SMER SANDIJA WISIAKA, TRIGLAV

Herojske zgodbe z gora in gostiln.
Odgovori
Marinka
Prispevkov: 105
Pridružen: 08 Apr 2005, 16:04
Ime in priimek: Marinka Simec Romih

Kot edina pripravnica iz našega ferajna sem se udeležila 2. alpinističnega tabora v Vratih. Tabor je bil res vzorno organiziran - čestitke Gregorju Koflerju in požrtvovalnim inštruktorjem in alpinistom, ki so vodili uka željne pripravnike po severni triglavski steni kot prave veverice. Če bi bilo še vreme bolj stabilno in pivo na težko dostopne bone. :D

Prvi dan - v petek sva se proti Steni in Wisiakovi podala z našim Magijem. Smer je res čudovito lepa in ne pretežka. Prva raztežaja je skupaj potegnil in pretegnil kar Andrej, nato pa sem se opogumila in plezala cug - cug. Močno lahko pohvalim skalo, sploh v gladkem žlebu, pa tudi zajede in kamini v zgornjem delu ponujajo obilo užitkov. Ob stiku s Tržaško sva naletela na drugo navezo iz tabora, tako da smo jo družno nadaljevali proti gredam in potem po prečkah proti grebenu. Smer je orientacijsko še kar enostavna, klinov veliko, tako da sva kljub mojemu motoviljenju navzgor malicala na vrhu pri stiku z Bambergovo po šestih urah plezanja.

Magajne je zvečer pripravil še predavanje o svojih podvigih v Kirgiziji. S trudnimi vekami in utrujenimi nogami smo se odpravili spat, vendar smo lahko spanec podaljšali do pol osmih, ker je proti jutru deževalo. Fantje so se odpravili frikat v Italijo, eni so jo odkolovratili na Vršič v Trmaste kamine (glede na njihov opis tja ne greva plezat, Ana), punce pa smo se podale proti bivaku 2. Vreme je zdržalo do večera in predavanja Luke Lindiča. Skupaj z dežjem pa je očitno naraščala tudi žeja, zato so nekateri nadaljevali s pirom v roki do ranega jutra.

V nedeljo sem si obetala plezanje v Bavarski cug-cug in do vstopa v smer tudi prišla še z eno udeleženko tabora. Med obiranjem se je v Bavarski že nabralo nekaj navez in ker se s tem poveča tudi možnost padajočega kamenja, sta se najina nova soplezalca odločila, da Bavarske ne bi plezali. In potem smo se gledali kot v nekem reality showu, medtem pa so zgoraj v Bavarski drugi lepo napredovali. In potem sem rekla, hvala lepa, fanta, za to super presenečenje, in sem si na ruzak zadala še drug pramen vrvi in jo odpujsala v dolino. Na poti sem srečala še našega Jerneja K, potočila nekaj solzic zaradi krute usode, zgubljenega plezalnega dneva na sončen dan, novih izkušenj, in jo besna kot ris odvihrala domov. Namesto Bavarske pa grem proti večeru odteč 30 kilometrov, pa da vidimo, če mi bo potem tudi meni pasal kakšen pir. :shock:

P.s Iščem kandidata/kandidatko za Bavarsko.
GregorM
Prispevkov: 450
Pridružen: 09 Feb 2005, 14:47

Najprej čestitke za Wisiakovo.

Glede ostalih (ne)dogodivščin pa bi veljalo razmisliti, če si res še tečajka in moraš poslušat blodnje nesposobnih soplezalcev. Po mojem mnenju tvoji dosežki že presegajo nivo marsikaterega alpinista (Čopov steber kot prva tura, 7a v plezališču, prvenstvena v Rjavini, V+ v dežju, 30 km teka za trening, ...). Predlagam, da postaneš malo bolj odločna, probaš izbirat malo težje ture in nikar se ne predaj dokler sama ne probaš. Dokler se da postavljat varovanje se da tudi abzajlat, zapravljen klin ali vponka pa staneta manj od bencina do Kranjske gore. Da o neumnem občutku ob vračanju domov sredi dneva sploh ne govorim.
Odgovori