Z mojim gorenjskim soplezalcem, Nejcem sva se namenila v Prisank, pa sva se ustrašla (Čokl-facebook-vidu Nejc:"na Kredarci je 40cm novega snega...") pa sva šla raje samo dva slapova zlest, desnega in centralca.
Led ok, sicer se v centralcu stuširaš do jajc, ampak lepo je pa bilo.
Najbolj na rit pa naju je vrglo dejstvo, da je pod steno mega plaz iz velikih kosov, ki napoveduje mega razmere višje-potrjeno, res je hudo zalito in škripa kot v Chamu.
Jebat ga, sicer je bilo resnekaj pršiča, ampak o 40cm v Prisanku ni govora.
Po stari navadi je zaključek vedno isti:
RAZMERE SO, TOKRAT IZJEMNE, MAM SLIKE OD ŠPIKA, KI ZGLEDA CEL V BELIH TRAKOVIH.
Bo treba jt.
Če me kdo poduči kako nalepim sliko, z veseljem, večkrat.
Prišlek Jery na Gorenjskem
RAZMERE VEDNO SO, ZDEJ SO NORE!!!
-
Kralj Matjaz
- Prispevkov: 202
- Pridružen: 06 Apr 2005, 09:51
- Ime in priimek: Matjaz Jeran, Radovlca
Zadnjič spremenil Kralj Matjaz, dne 08 Jan 2010, 09:30, skupaj popravljeno 2 krat.
Tudi razmere nad Okrešljem so odlične. Toplo vreme v preteklih dneh je povzočilo taljenje snega, zdaj se je pa vsa ta voda nalepila na skale.
Jery, slike daš na kakšen free web, tukaj pa z gumbom Imb nalepiš linke. Lahko jih pa tudi pošlješ meni po mailu in jim bom jaz nalepil.
Jery, slike daš na kakšen free web, tukaj pa z gumbom Imb nalepiš linke. Lahko jih pa tudi pošlješ meni po mailu in jim bom jaz nalepil.
-
Kralj Matjaz
- Prispevkov: 202
- Pridružen: 06 Apr 2005, 09:51
- Ime in priimek: Matjaz Jeran, Radovlca
predlagam menjavo ena za ena,
jaz eno fotko iz sten, ti eno iz frikarije za novo leto
sej bi sam ne vem kje lahko najhitreje ustvarim link za gor dat fotke, mogoče kar na svojem serverju, sam moram sodelavca-svetovalca za sodobne tehnologije poklicat...
včeri sva z Jermanom pikala Teranovo, sicer je že Mohorič povedu da je mega, ampak tega se ne da objasnit, noro, zajede-grabni-tobogani napopanga snega, kej tazga pa še ne, je pa res da dlje kot do bodešč že dolgo nisem zrl!
veselga in debelga, pa vzamte si dopust, ker letos je toliko narejenih smeri, da jaz razmišljam o odpovedi delovnega razmerja, sam še šefa moram srečat. Pizdun se skoz neki po hribih gon
jaz eno fotko iz sten, ti eno iz frikarije za novo leto
sej bi sam ne vem kje lahko najhitreje ustvarim link za gor dat fotke, mogoče kar na svojem serverju, sam moram sodelavca-svetovalca za sodobne tehnologije poklicat...
včeri sva z Jermanom pikala Teranovo, sicer je že Mohorič povedu da je mega, ampak tega se ne da objasnit, noro, zajede-grabni-tobogani napopanga snega, kej tazga pa še ne, je pa res da dlje kot do bodešč že dolgo nisem zrl!
veselga in debelga, pa vzamte si dopust, ker letos je toliko narejenih smeri, da jaz razmišljam o odpovedi delovnega razmerja, sam še šefa moram srečat. Pizdun se skoz neki po hribih gon
-
Kralj Matjaz
- Prispevkov: 202
- Pridružen: 06 Apr 2005, 09:51
- Ime in priimek: Matjaz Jeran, Radovlca
Špik
Široka peč
Ledinca
Teranova
Graben v Teranovi
Jerman se ma slabo
Desni pod Prisankom
Tuš v centralcu pod Prisankom je še kar odprt, pleza "sosed" Nejc
Škotski podaljšek je baje super narejen, malo možnosti za varovanje...
No zdej pa nekaj iz Južne Francije prosim.
-
Kralj Matjaz
- Prispevkov: 202
- Pridružen: 06 Apr 2005, 09:51
- Ime in priimek: Matjaz Jeran, Radovlca
Z Jermanom sva šla na ogled kako je v hribih, napoved bla ok, sneg pa sva nameravala preverit na mestu. Špikova krnica je bila cilj, potem pa dalje...
Glede na viden nič-megla in mestoma okoliš-nič/puhst sneg, 35cm frišnga v krnici, sva se odločila za klasično turo na škrbino med Špikom in Malo Ponco.
Slap je ugodno zamrznjen, ocena III, sicer pa sva 95% gazila do pol stegen po sveže splazenem puhcu. Ugotavljala sva da ni nevarno, dokler nisva prišla 50m pod škrbino, kjer je bilo napihan, pihal JZ...šla počasi in v huronskem vetru obrnila družini in službi naproti.
Sladkarije od sosedov so bile na mestu, prav tako družba.
PROSIM ČE ME VSAK POSEBI NE KLIČETE ZA RAZMERE, KER IMAM DELA ČEZ GLAVO! ZATO SE RAZPIŠEM, DA VAS INFORMIRAMO, ČE SMO BLI ŽE NA TERENU, DA JE NEKA SKUPNA KORIST.
Sicer pa za danes napovedujejo 25cm novega snega, zna bit, da bo do torka zlo nevarno...lepo se imejte.
Slap 30m.
Sosedove dobrote(sosed je Rogli, un k jurčke skupi nabirava...)
Območje napihanega
Pure "na HimalajI" občutek, jasno je bilo da na vrh Špika ne greva danes.
Ker sam nisem zelo izkušen v območju klože, lahko kdo z znanjem in izkušnjami kar napiše, kako se klože obvladuje, katera je nevarna, kako pristopit...če se komu zdi vredno, da nekateri imate izkušnje je itak jasno.
lp in Srečno!
Glede na viden nič-megla in mestoma okoliš-nič/puhst sneg, 35cm frišnga v krnici, sva se odločila za klasično turo na škrbino med Špikom in Malo Ponco.
Slap je ugodno zamrznjen, ocena III, sicer pa sva 95% gazila do pol stegen po sveže splazenem puhcu. Ugotavljala sva da ni nevarno, dokler nisva prišla 50m pod škrbino, kjer je bilo napihan, pihal JZ...šla počasi in v huronskem vetru obrnila družini in službi naproti.
Sladkarije od sosedov so bile na mestu, prav tako družba.
PROSIM ČE ME VSAK POSEBI NE KLIČETE ZA RAZMERE, KER IMAM DELA ČEZ GLAVO! ZATO SE RAZPIŠEM, DA VAS INFORMIRAMO, ČE SMO BLI ŽE NA TERENU, DA JE NEKA SKUPNA KORIST.
Sicer pa za danes napovedujejo 25cm novega snega, zna bit, da bo do torka zlo nevarno...lepo se imejte.
Slap 30m.
Sosedove dobrote(sosed je Rogli, un k jurčke skupi nabirava...)
Območje napihanega
Pure "na HimalajI" občutek, jasno je bilo da na vrh Špika ne greva danes.
Ker sam nisem zelo izkušen v območju klože, lahko kdo z znanjem in izkušnjami kar napiše, kako se klože obvladuje, katera je nevarna, kako pristopit...če se komu zdi vredno, da nekateri imate izkušnje je itak jasno.
lp in Srečno!
-
Kralj Matjaz
- Prispevkov: 202
- Pridružen: 06 Apr 2005, 09:51
- Ime in priimek: Matjaz Jeran, Radovlca
Mmmm, medene, vedno ugodne, sam če ti uspe do tja prit z očutkom, če ne pa malo posili. Dobro pikaj!
Klože so predvsem nepredvidljive, podobno kot seraki. Lahko se sprožijo/podrejo brez kakšnega vidnega razloga. 
Ker se jih pogosto pocenjuje, so tudi pogosto razlog za nesreče, saj jo običajno sprožiš sam s tem ko hodiš po njej in s tem na kložo dodajaš obremenitev. Če prideš na območje klož se jim je najbolje izognit ob strani. Če te potegne s seboj kložasti plaz je pogosto problem, da se ne moreš zaustaviti s cepinom, saj se splazi večja površina pobočja po katerem se gibaš. 
Zato je včasih bolše piti pivo v koči kot pa se vozit s plazom po kakšnem ozebniku
.
Ker se jih pogosto pocenjuje, so tudi pogosto razlog za nesreče, saj jo običajno sprožiš sam s tem ko hodiš po njej in s tem na kložo dodajaš obremenitev. Če prideš na območje klož se jim je najbolje izognit ob strani. Če te potegne s seboj kložasti plaz je pogosto problem, da se ne moreš zaustaviti s cepinom, saj se splazi večja površina pobočja po katerem se gibaš. Zato je včasih bolše piti pivo v koči kot pa se vozit s plazom po kakšnem ozebniku
.Izi
Ja Jery, tako to gre. Če objaviš take fotke, postaneš zvezda in potem sledijo prošnje za intervjuve, klici oboževalk, paparazzi, ...Kralj Matjaz napisal/-a:PROSIM ČE ME VSAK POSEBI NE KLIČETE ZA RAZMERE, KER IMAM DELA ČEZ GLAVO! ZATO SE RAZPIŠEM, DA VAS INFORMIRAMO, ČE SMO BLI ŽE NA TERENU, DA JE NEKA SKUPNA KORIST.
Fajn plezej, pa še kaj objavi
Za začetek nekaj osnovnih pojmov o plazovih, da bom lažje in bolje razumljen. » Plaz je gibajoči se del snežne odeje ali ledene gmote, ki drsi, teče ali, zvrtinčen v zrak, lebdeč nad tlemi, pada v globino, dokler se ne ustavi, ko izgubi svojo gibalno energijo. Plaz je dogodek, ne predmet.« Gorniki, smučarji, hribolazci pa tudi vsi drugi vsakdanji obiskovalci gorske narave se po navadi zatekamo k preprosti in enostavni delitvi plazov. Razvrščamo jih glede na vlažnost snega in stanja snežne odeje. Glede na to jih ločimo:
• plazove suhega nesprijetega snega
• plazove suhega sprijetega snega
• plazove vlažnega nesprijetega snega
• plazove vlažnega sprijetega snega
Ker so o plazovih napisane cele študije, bi se danes razgovoril malo bolj le o t.i. kložastih plazovih. Kložasti plazovi se uvrščajo med plazove suhega nesprijetega in suhega sprijetega snega. Še nekaj osnovnih pojmov:
• na strminah nad 60 stopinj se sneg sproti uletava
• na strminah med 30 in 50 stopinj se pogosto trgajo plazovi sprijetega snega
• na strminah nad 25 stopinj se lahko trgajo plazovi sprijetega snega
• na strminah med 40 in 60 stopinj se pogosto trgajo plazovi nesprijetega snega
• na strminah nad 35 stopinj se lahko trgajo plazovi nesprijetega snega
Tu je treba dodati še dejstvo, da plazovi v iztekih drse še po nagibih 10 do 20 stopinj, plazovi plundre pa lahko drse tudi po samo nekaj stopinjah naklona.
T.i. kložasti plaz delimo bolj po domače še na trdo kložo in mehko. Trda kloža nastane v večini primerov na privetrnih straneh. Ker v naših hribih večinoma sneži ob jugozahodnem in južnem vetru ni težko predvideti, kje bi tako kložo lahko videli (prečili, ...). Za naše razmere to pomeni večinoma južne in jugozahodne strani pobočij. En tak lep primer je Jalovec (v območju markirane poti). Problem trde klože je predvsem v tem, da se nam pri prečenju s smučmi ne predira, s tem ne poznamo debeline skorje (par milimetrov ali pa nekaj centimetrov), ponavadi taka pobočja prečimo dokaj brezskrbno, ker imamo (s smučmi) občutek, da je pod nami debela plast predelanega snega v globino. V primeru pešačenja pa kaj hitro ugotovimo, da je pod vrhno plastjo nestabilna plast snega, zato se tudi večinoma taki plazovi trgajo pod turnimi smučarji. Trda kloža, tako kot večinoma vsi plazovi, nastaja zaradi delovanja vetra, ki se ga vse premalo upošteva pri ocenjevanju nevarnosti plazov. Ob tem mislim predvsem na zgodovino sneženja. Ta vrsta plazu ima po navadi odsekano napoko, ki se v večini primerov pojavi nad povzročiteljem obremenitve. Trda kloža nikoli ne popusti sama od sebe, sproži jo lahko človek (pešec, smučar), živali, dvigovanje zasutih borovcev, ropot helikopterja, pok puške, ... Zato predvsem v tujini plazove v bližini človeških naselij (smučišč) prožijo umetno.
Mehka kloža večinoma nastaja na odvetrnih straneh grebenov. V naših hribih večinoma na S, SV in SZ straneh. Ob sneženju veter odnaša prek grebenov, logično je da se ta sneg nekje odlaga, nastajajo opasti, pod njimi pa mehka kloža.Tak sneg je v pravi zimi pri nas nekje januarja in februarja skoraj pod vsemi napihanimi grebeni, lep primer je Grapa čez jame v Grintavcu, (čeprav je obrnjena na JV), pred izstopom v Centralni grapi v Begunjščici, pred izstopom Kramarjeve smeri v Storžiču. Seveda pa so povsod izjeme, ena takih, ki odstopa od »normalnih« je Planjava, kjer je v območju markirane poti iz K.Sedla ob velikih količinah snega nevarna JZ stran, kjer se je lani odtrgala mehka kloža v območju Wisiakove spominske plošče, čelna napoka je bila visoka več metrov, sprožil jo je človek, ki pa je obvisel na jeklenicah markirane poti.....
Seveda so plazovi največja nevarnost, ki jo lahko srečamo v zimskih hribih, ker so zelo nepredvidljivi, ker se jih ne da naučiti »na pamet«, marsikaj se pa da postoriti s tem da spremljamo vreme ves čas, da se izobražujemo na to temo, da ne hodimo sami, da zberemo čimveč inf.o terenu (nagib, poraščenost, smer neba,...), da imamo dobro opremo (ne le najdražjih dilc, ampak tudi opremo za reševanje v primeru zasutih), ko pa smo enkrat v območju, kjer sumimo na nevarnost plazov pa prerez snega(zgodovina padavin-iščemo kritične in šibke plasti), in preizkus stabilnosti snežne odeje po Norveški metodi. Seveda pa je treba vse te podatke tudi upoštevati in ne za vsako ceno poskušati doseči cilj.
Snega je iz dneva v dan tudi v hribih več, zato srečno!
• plazove suhega nesprijetega snega
• plazove suhega sprijetega snega
• plazove vlažnega nesprijetega snega
• plazove vlažnega sprijetega snega
Ker so o plazovih napisane cele študije, bi se danes razgovoril malo bolj le o t.i. kložastih plazovih. Kložasti plazovi se uvrščajo med plazove suhega nesprijetega in suhega sprijetega snega. Še nekaj osnovnih pojmov:
• na strminah nad 60 stopinj se sneg sproti uletava
• na strminah med 30 in 50 stopinj se pogosto trgajo plazovi sprijetega snega
• na strminah nad 25 stopinj se lahko trgajo plazovi sprijetega snega
• na strminah med 40 in 60 stopinj se pogosto trgajo plazovi nesprijetega snega
• na strminah nad 35 stopinj se lahko trgajo plazovi nesprijetega snega
Tu je treba dodati še dejstvo, da plazovi v iztekih drse še po nagibih 10 do 20 stopinj, plazovi plundre pa lahko drse tudi po samo nekaj stopinjah naklona.
T.i. kložasti plaz delimo bolj po domače še na trdo kložo in mehko. Trda kloža nastane v večini primerov na privetrnih straneh. Ker v naših hribih večinoma sneži ob jugozahodnem in južnem vetru ni težko predvideti, kje bi tako kložo lahko videli (prečili, ...). Za naše razmere to pomeni večinoma južne in jugozahodne strani pobočij. En tak lep primer je Jalovec (v območju markirane poti). Problem trde klože je predvsem v tem, da se nam pri prečenju s smučmi ne predira, s tem ne poznamo debeline skorje (par milimetrov ali pa nekaj centimetrov), ponavadi taka pobočja prečimo dokaj brezskrbno, ker imamo (s smučmi) občutek, da je pod nami debela plast predelanega snega v globino. V primeru pešačenja pa kaj hitro ugotovimo, da je pod vrhno plastjo nestabilna plast snega, zato se tudi večinoma taki plazovi trgajo pod turnimi smučarji. Trda kloža, tako kot večinoma vsi plazovi, nastaja zaradi delovanja vetra, ki se ga vse premalo upošteva pri ocenjevanju nevarnosti plazov. Ob tem mislim predvsem na zgodovino sneženja. Ta vrsta plazu ima po navadi odsekano napoko, ki se v večini primerov pojavi nad povzročiteljem obremenitve. Trda kloža nikoli ne popusti sama od sebe, sproži jo lahko človek (pešec, smučar), živali, dvigovanje zasutih borovcev, ropot helikopterja, pok puške, ... Zato predvsem v tujini plazove v bližini človeških naselij (smučišč) prožijo umetno.
Mehka kloža večinoma nastaja na odvetrnih straneh grebenov. V naših hribih večinoma na S, SV in SZ straneh. Ob sneženju veter odnaša prek grebenov, logično je da se ta sneg nekje odlaga, nastajajo opasti, pod njimi pa mehka kloža.Tak sneg je v pravi zimi pri nas nekje januarja in februarja skoraj pod vsemi napihanimi grebeni, lep primer je Grapa čez jame v Grintavcu, (čeprav je obrnjena na JV), pred izstopom v Centralni grapi v Begunjščici, pred izstopom Kramarjeve smeri v Storžiču. Seveda pa so povsod izjeme, ena takih, ki odstopa od »normalnih« je Planjava, kjer je v območju markirane poti iz K.Sedla ob velikih količinah snega nevarna JZ stran, kjer se je lani odtrgala mehka kloža v območju Wisiakove spominske plošče, čelna napoka je bila visoka več metrov, sprožil jo je človek, ki pa je obvisel na jeklenicah markirane poti.....
Seveda so plazovi največja nevarnost, ki jo lahko srečamo v zimskih hribih, ker so zelo nepredvidljivi, ker se jih ne da naučiti »na pamet«, marsikaj se pa da postoriti s tem da spremljamo vreme ves čas, da se izobražujemo na to temo, da ne hodimo sami, da zberemo čimveč inf.o terenu (nagib, poraščenost, smer neba,...), da imamo dobro opremo (ne le najdražjih dilc, ampak tudi opremo za reševanje v primeru zasutih), ko pa smo enkrat v območju, kjer sumimo na nevarnost plazov pa prerez snega(zgodovina padavin-iščemo kritične in šibke plasti), in preizkus stabilnosti snežne odeje po Norveški metodi. Seveda pa je treba vse te podatke tudi upoštevati in ne za vsako ceno poskušati doseči cilj.
Snega je iz dneva v dan tudi v hribih več, zato srečno!
Džoni
-
Kralj Matjaz
- Prispevkov: 202
- Pridružen: 06 Apr 2005, 09:51
- Ime in priimek: Matjaz Jeran, Radovlca
Danes sem se priklopil na lokalno lokomotivo-sosed Pončo, dasa smučanja.
Sva dala otroke spat, pa gas na Viševnik, gor grede sva srečevala trume, sneg kr moker, smučala sva na zahod na jezerca-dobr za smučat, kr težek pršič in megla. Potem sva zavila na bohinjsko sedlo in ko sva ugotovila, da je še čas, še na Ablanco. Smuka je bila zakon, pršič 1 klase, na vrhu žleba je bilo mestoma kar nevarno, sva se vsak posebi smučala, snega je malo, naletiš na skale, po izhodu iz žleba te čaka cca 300m rajanja po mega snegu-severna stran..., potem pa še čez rušje in skozi gozd domov na joto.
Je za it jutr, pa po pamet.
Sva dala otroke spat, pa gas na Viševnik, gor grede sva srečevala trume, sneg kr moker, smučala sva na zahod na jezerca-dobr za smučat, kr težek pršič in megla. Potem sva zavila na bohinjsko sedlo in ko sva ugotovila, da je še čas, še na Ablanco. Smuka je bila zakon, pršič 1 klase, na vrhu žleba je bilo mestoma kar nevarno, sva se vsak posebi smučala, snega je malo, naletiš na skale, po izhodu iz žleba te čaka cca 300m rajanja po mega snegu-severna stran..., potem pa še čez rušje in skozi gozd domov na joto.
Je za it jutr, pa po pamet.