V petek 14. 5. 2010 se bomo za vikend (15. do 16. 5. 2010) odpravili na plezalni izlet v Paklenico.
Sestanek na katerem se bomo dogovorili o podrobnostih plezanja v Paklenici bo v četrtek 13. 5. 2010 ob 20.30 uri na društvu.
Izlet Alpinistične šole v Paklenico
Super, vsaj en termin, ki ne bo v konfliktu z izpiti/testiIzi napisal/-a:V petek 14. 5. 2010 se bomo za vikend (15. do 16. 5. 2010) odpravili na plezalni izlet v Paklenico.
Sestanek na katerem se bomo dogovorili o podrobnostih plezanja v Paklenici bo v četrtek 13. 5. 2010 ob 20.30 uri na društvu.
p.s.: ce se vidi ura napisa tega "replaja", mam dober izgovor zakaj sem se ob enih buden (:
, se izlet v Paklenico prestavi na prihodnji vikend.
prihodnji vikend.Pretekli vikend se nas je v Pakleninci zbralo kar precej tečajnikov (ženski del - Laura, Tjaša, Ana, Urška, Marjana in moški del - Boštjan 1, Boštjan 2, Boris, Blaž 1, Blaž 2, Miha, Luka, Jernej, Domen) in pomagačev (beri: štrikonapeljevačev /garačev ). Prisotni in (relativno) prisebni so bili: Izi, Davor, Jerman, Nastja, Jernej Knoppov, Manca, Pasko in Ortar. Toku sta se priklopili še Ana Rosa in Marinka. V okolica parkirišča sem v nedeljo zapazila še lenobnega Fabiota (je v senčki bral knjigo, ženske pa so plezale). Če sem koga pozabila omeniti, je to namenoma 
V nadaljevanju bom podrobneje predstavila mojo 3-dnevno odisejado po pakleniških stenah. Časa plezanja posamezne smeri ne bom pisala, da ne bom Jeranu prehude konkurence delala
Kogar ne zanima, naj si na tem linku par fotkic pogleda, pa je to to:
http://picasaweb.google.si/marjanavolk/ ... directlink
V petek zvečer smo se razdelili po navezah. Z Jermanom sva se že predhodno dogovorila za napad na Nostalgijo, tako da se nisem imela kaj izmišljevati. Zbudili smo se v oblačno in po dežju dišeče jutro, vendar razmere so bile. Naveze so druga za drugo odhajale proti kanjonu, mi smo bili (kot sem se do sedaj že privadila) med zadnjimi. Ne bomo s prstom kazali, kdo je bil kriv za pozen odhod, ampak če koga zanima – Ortar je bil!
Žreb pod smerjo je določil, da Jerman začne. Mal sva zgrešila že v štartu in namesto začetnih 4a+4a lezla 5a+5c. Pol sva zgrešila še naslednji 5a in pristala v Mosorači. Od tam je Jermanov pogumno speljal prečko v levo v pravo smer, tako da sva prišla do štanta v luknji in bila končno v pravi smeri. Na tej točki pa nisva več vedla, v katerem raztežaju Nostalgije sva, in sva pač lezla naprej. 6a je bil 5c, 5c je bil 6b itd. Malo se nama je zdelo čudno, ker je bil en 6b raztežaj zelo zelo lahek (valda, ker je bil 5a), ampak nisva komplicirala. Tečajnica je 2x počivala v kompletkih, ampak vseeno suvereno lezla naprej. Iz smeri (ime za novo varianto še izbirava) sva relativno hitro izplezala glede na vso zmešnjavo, energije je bilo še dovolj. Edino logično je bilo, da napademo še eno smer. Tečajnica je v vodničku s prstom pokazala na Juho, sledila je selitev narodov na drugo stran stene in ponovi vajo. Smer je v spodnjem delu po pravici povedano bedna, zadnji trije raztežaji pa so solidni. G. Piezzolatto, zakaj ste navrtal svedre na sredino plat, ki nimajo ne stopov ne grifov, če pa gre človek brez problema, žvižgaje in lahkih nog naokol? Nekje na sredi smeri sem imela (žal) priložnost prvič opazovati helikoptersko reševanje padlega nekje okoli izteka smeri Centralni kamin. Malo pa stisne…
V nedeljo sem se priklopila Nastji in tečajniku Blažu. Osnovni plan je bila kombinacija Albatrosa + Velebitaške, vendar smo se zaradi gneče pod smerjo in v smeri odločili za Ljubljansko. Naprej sem zlezla prva ratežaja, Nastja naslednja dva, ki sta tudi najtežja, Blaž pa je suvereno finiširal. V soboto sem se »naučila« uporabljati frende za varovanje, tako da sem jih v tej - za mojo semi frikovsko dušo redko naborani - smeri kar pogrešala. Iz smeri smo zopet kar hitro izplezali, sonce je bilo še visoko, tako da je padal odločitev za še eno smer. Z Nastjo sva šli v Propeler. Tukaj je prišla do izraza začetniška psiha, ki mi ni dovolila, da bi lezla naprej. Saj, če bi imela frende, potem bi Sem pa hitro za Nastjo štrik in komplete pobrala. Trije raztežaji super plezarije!
Ob zaključku vikenda se je kamp izpraznil, večina tečajcev in garačev je šla domov. Ostali smo Nastja, Ortar, Jerman, Jernej, Manca in jaz. V ponedeljek smo se spet vsi podali pod steno Anića kuk. Z Jermanom sva se odločila za Klin, ostali za Nostalgijo. Jernej, še enkrat oprosti za napačne beta informacije. Utrujenost se je že pošteno zažirala tako v telo kot duha - tako pri garaču kot pri tečajnici – in že 6a+ prečka je bila zame pošten zalogaj. Najprej špaga, potem A0 in malo odletavanja je dalo vedeti, da s smerjo ne bo heca. Združila sem naslednja 5a raztežaja in štantala pod slavnim 6c+ previsom. Jerman se je odločil za varianto po levi in suvereno potehničaril najtežji del raztežaja. Kaj pa je tečajnici ostalo drugega, kot da potehničari za njim? Sledil je še en garaški 5b z bolderskim gibom na sredi. Tečajnica se je usedla u klin (ja, v določenih raztežajih jih je res malo morje, tako da ni dvoma v to, kako je smer dobila ime) in po počitku nadaljevala. Štant na sončku, debata z Ortarjem v sosednji smeri, najbolj čuden in kratek 5b raztežaj, potem pa slavna 5c poka, poklina al karkoli že to je. Vse lepo in prav, če si spočit. Če pa nisi, je previsen vstop cela kalvarija. Ampak sva tudi to zdelala. Sicer ne frikovsko, niti približno ne suvereno, še manj elegantno. Sledili so še trije (pa spet ne poceni) raztežaji štiric na popoldanskem sončku, do sedaj najboljši štant v Aniću ever in zasluženo poziranje na koncu smeri. Smer je čudovita, ne popušča, lotiti se jo je potrebno z višjim nivojem plezanja, kot je moj trenutni. Zagotovo pa ne škodi, če se je lotiš spočit.
Torej, kaj bistvenega se je tačajnica naučila v teh treh dneh plezarije?
- »Frend« je v steni velikokrat res človekov najboljši prijatelj
- Ocene smeri v steni Anića kuk niso šenkane ma niti malo
- Če smo že na alpinistični šoli, je pomembno tudi, da se znajdemo – A0 ni sramota, ampak dokaz iznajdljivosti.
- Orientacija, orientacija in še enkrat orientacija!
- Včasih se prečko lažje zleze, če se preprosto pade in se jo loti od spodaj.
Povzetek: 1.330m vertikale, 3 soplezalci, 5 smeri, prosto, A0, naprej, tud mal nazaj, na top, nobenga abzajla.
Hvala vsem za sodelovanje – super je bilo!
V nadaljevanju bom podrobneje predstavila mojo 3-dnevno odisejado po pakleniških stenah. Časa plezanja posamezne smeri ne bom pisala, da ne bom Jeranu prehude konkurence delala
Kogar ne zanima, naj si na tem linku par fotkic pogleda, pa je to to:http://picasaweb.google.si/marjanavolk/ ... directlink
V petek zvečer smo se razdelili po navezah. Z Jermanom sva se že predhodno dogovorila za napad na Nostalgijo, tako da se nisem imela kaj izmišljevati. Zbudili smo se v oblačno in po dežju dišeče jutro, vendar razmere so bile. Naveze so druga za drugo odhajale proti kanjonu, mi smo bili (kot sem se do sedaj že privadila) med zadnjimi. Ne bomo s prstom kazali, kdo je bil kriv za pozen odhod, ampak če koga zanima – Ortar je bil!
Žreb pod smerjo je določil, da Jerman začne. Mal sva zgrešila že v štartu in namesto začetnih 4a+4a lezla 5a+5c. Pol sva zgrešila še naslednji 5a in pristala v Mosorači. Od tam je Jermanov pogumno speljal prečko v levo v pravo smer, tako da sva prišla do štanta v luknji in bila končno v pravi smeri. Na tej točki pa nisva več vedla, v katerem raztežaju Nostalgije sva, in sva pač lezla naprej. 6a je bil 5c, 5c je bil 6b itd. Malo se nama je zdelo čudno, ker je bil en 6b raztežaj zelo zelo lahek (valda, ker je bil 5a), ampak nisva komplicirala. Tečajnica je 2x počivala v kompletkih, ampak vseeno suvereno lezla naprej. Iz smeri (ime za novo varianto še izbirava) sva relativno hitro izplezala glede na vso zmešnjavo, energije je bilo še dovolj. Edino logično je bilo, da napademo še eno smer. Tečajnica je v vodničku s prstom pokazala na Juho, sledila je selitev narodov na drugo stran stene in ponovi vajo. Smer je v spodnjem delu po pravici povedano bedna, zadnji trije raztežaji pa so solidni. G. Piezzolatto, zakaj ste navrtal svedre na sredino plat, ki nimajo ne stopov ne grifov, če pa gre človek brez problema, žvižgaje in lahkih nog naokol? Nekje na sredi smeri sem imela (žal) priložnost prvič opazovati helikoptersko reševanje padlega nekje okoli izteka smeri Centralni kamin. Malo pa stisne…
V nedeljo sem se priklopila Nastji in tečajniku Blažu. Osnovni plan je bila kombinacija Albatrosa + Velebitaške, vendar smo se zaradi gneče pod smerjo in v smeri odločili za Ljubljansko. Naprej sem zlezla prva ratežaja, Nastja naslednja dva, ki sta tudi najtežja, Blaž pa je suvereno finiširal. V soboto sem se »naučila« uporabljati frende za varovanje, tako da sem jih v tej - za mojo semi frikovsko dušo redko naborani - smeri kar pogrešala. Iz smeri smo zopet kar hitro izplezali, sonce je bilo še visoko, tako da je padal odločitev za še eno smer. Z Nastjo sva šli v Propeler. Tukaj je prišla do izraza začetniška psiha, ki mi ni dovolila, da bi lezla naprej. Saj, če bi imela frende, potem bi
Sem pa hitro za Nastjo štrik in komplete pobrala. Trije raztežaji super plezarije! Ob zaključku vikenda se je kamp izpraznil, večina tečajcev in garačev je šla domov. Ostali smo Nastja, Ortar, Jerman, Jernej, Manca in jaz. V ponedeljek smo se spet vsi podali pod steno Anića kuk. Z Jermanom sva se odločila za Klin, ostali za Nostalgijo. Jernej, še enkrat oprosti za napačne beta informacije. Utrujenost se je že pošteno zažirala tako v telo kot duha - tako pri garaču kot pri tečajnici – in že 6a+ prečka je bila zame pošten zalogaj. Najprej špaga, potem A0 in malo odletavanja je dalo vedeti, da s smerjo ne bo heca. Združila sem naslednja 5a raztežaja in štantala pod slavnim 6c+ previsom. Jerman se je odločil za varianto po levi in suvereno potehničaril najtežji del raztežaja. Kaj pa je tečajnici ostalo drugega, kot da potehničari za njim? Sledil je še en garaški 5b z bolderskim gibom na sredi. Tečajnica se je usedla u klin (ja, v določenih raztežajih jih je res malo morje, tako da ni dvoma v to, kako je smer dobila ime) in po počitku nadaljevala. Štant na sončku, debata z Ortarjem v sosednji smeri, najbolj čuden in kratek 5b raztežaj, potem pa slavna 5c poka, poklina al karkoli že to je. Vse lepo in prav, če si spočit. Če pa nisi, je previsen vstop cela kalvarija. Ampak sva tudi to zdelala. Sicer ne frikovsko, niti približno ne suvereno, še manj elegantno. Sledili so še trije (pa spet ne poceni) raztežaji štiric na popoldanskem sončku, do sedaj najboljši štant v Aniću ever in zasluženo poziranje na koncu smeri. Smer je čudovita, ne popušča, lotiti se jo je potrebno z višjim nivojem plezanja, kot je moj trenutni. Zagotovo pa ne škodi, če se je lotiš spočit.
Torej, kaj bistvenega se je tačajnica naučila v teh treh dneh plezarije?
- »Frend« je v steni velikokrat res človekov najboljši prijatelj
- Ocene smeri v steni Anića kuk niso šenkane ma niti malo
- Če smo že na alpinistični šoli, je pomembno tudi, da se znajdemo – A0 ni sramota, ampak dokaz iznajdljivosti.
- Orientacija, orientacija in še enkrat orientacija!
- Včasih se prečko lažje zleze, če se preprosto pade in se jo loti od spodaj.
Povzetek: 1.330m vertikale, 3 soplezalci, 5 smeri, prosto, A0, naprej, tud mal nazaj, na top, nobenga abzajla.
Hvala vsem za sodelovanje – super je bilo!
Več kot plezamo, boljši smo in lepše zgledamo.
-
Jernej Horvat
- Prispevkov: 28
- Pridružen: 16 Okt 2009, 09:14
- Ime in priimek: Ljubljana
Marjana, lepo si tole povzela! Si imela pa čist en drug nivo Pakle... no, vsak po svojih zmožnostih, ane?! 
Hvala Manci in Mateju za varno napeljane smeri!
lp,
Jernej
Hvala Manci in Mateju za varno napeljane smeri!
lp,
Jernej
-
Jernej Horvat
- Prispevkov: 28
- Pridružen: 16 Okt 2009, 09:14
- Ime in priimek: Ljubljana
Se mi ne da na dolgo in široko razpredat kaj smo počeli v Paklenici prejšni vkend (kot naprimer kakšni tečajki, ne bomo z roko kazal - ane Marjana )
Uglavnem bom prilpel kakšno sliko in omenil samo glavne stvari, kot so:
- da sva z Jermanom prišla v paklo že v četrtek zvečer, da se vsaj malo izogneva tečajniške gužve, tako sva v petek plezala
- če si ob 13.00 na vrhu smeri in se zbojiš, da se boš do večera dolgočasil v kempu splezaš še Domžalsko v Stupu
- če dobiš poškodbe med plezanjem, je priporočljivo preostanek večera posvetiti razkuževanju rane. Da se Jerman ni mučil sam, smo pri razkuževanju pomagali še ostali...
- da sva v soboto z Urško splezala Akademsko smer in tam srečala dve navezi Akademcev
- da sva imela čas še za smer Danaja v Stupu
- in med tem opazovala Manco in Ano v smeri Thuringer Weg
(- da smo v soboto zvečer ugotovili, da Jerman prejšni večer zadeve ni razkužil dovolj in smo morali razkuževanje ponoviti še enkrat!)
- da se je nama z Urško v nedeljo pridružila še Ana in smo šli plezat Šaleško v Stup
)Uglavnem bom prilpel kakšno sliko in omenil samo glavne stvari, kot so:
- da sva z Jermanom prišla v paklo že v četrtek zvečer, da se vsaj malo izogneva tečajniške gužve, tako sva v petek plezala
- če si ob 13.00 na vrhu smeri in se zbojiš, da se boš do večera dolgočasil v kempu splezaš še Domžalsko v Stupu
- če dobiš poškodbe med plezanjem, je priporočljivo preostanek večera posvetiti razkuževanju rane. Da se Jerman ni mučil sam, smo pri razkuževanju pomagali še ostali...
- da sva v soboto z Urško splezala Akademsko smer in tam srečala dve navezi Akademcev
- da sva imela čas še za smer Danaja v Stupu
- in med tem opazovala Manco in Ano v smeri Thuringer Weg
(- da smo v soboto zvečer ugotovili, da Jerman prejšni večer zadeve ni razkužil dovolj in smo morali razkuževanje ponoviti še enkrat!)
- da se je nama z Urško v nedeljo pridružila še Ana in smo šli plezat Šaleško v Stup
Vsem, ki ste bili v Paklenici se zahvaljujem za sodelovanje. Bilo je zabavno in polno plezanja, več sta pa že povedala Marjana in Davor.
Nekaj utrinkov iz Manite peči si lahko pogledate na povezavi:
http://picasaweb.google.si/ibokavsek/Po ... directlink
ter z Zoba:
http://picasaweb.google.si/ibokavsek/Zo ... directlink
Nekaj utrinkov iz Manite peči si lahko pogledate na povezavi:
http://picasaweb.google.si/ibokavsek/Po ... directlink
ter z Zoba:
http://picasaweb.google.si/ibokavsek/Zo ... directlink
Izi