Matičarski poletni alpinistični tabor v Dolomitih je baje vsakoletna tradicija. Vsaj tako se šušlja v ferajnovskih krogih... Letošnje leto ni smelo biti izjema, zato je Izi razpisal napad na Dolomite od 10. - 11. julija z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Med alpinističnimi tečajniki (neuradno je med njimi že kar nekaj pripravnikov) je završalo! Dolomiti, obljubljena dežela za hribopenjače. Baje je skala tam oh in sploh, o njej se govori v samih presežkih. V kompaktnosti ji v bližnji okolici (granitne monstrume kjerkoliže na stan damo) ni para. Smeri nebroj! Pa kratki dostopi! Samo ven iz avta in že si pod steno! Jupi, frikovska duša v meni je zapela.
Različni dostopi so botrovali, da smo se v kampu Marmolada v Canazeiu zbrali ob različnih urah. Preko Italije, več variant preko Avstrije, dezinformacija glede kampa, slabosti med vožnjo itd. so nekaterim navezam vožnjo malo začinile in podaljšale. Kljub vsemu pa je Manci, Knopu, Tini Berk, Evi, Davorju in Ani Rosi (onadva sta baje pod dolomitskimi vršaci bezdela že od četrtka in si nabrala prednost v splezanih smereh - Vinatzer VI- in Via del Guida VI-), Jermanu in Ani, Tickotu, Jasni in Jonu, Mihi, Lauri, Tjaši, Jerneju in moji malenkosti uspelo, da smo zasedli plac na krajni zevi kampa za avtodome in začeli s prvo alpinistično vajo - zabijanjem kliknov. Po kampu so odmevala kladiva pozno v noč, izkupiček pa skop: 1-2 klina na šotor navezo in upanje, da ne bo podpihalo (saj nismo u Pakli!) in namočilo (pa saj ni napovedan dež!). How wrong we were! Ampak o tem kasneje...
Za soboto je bila vremenska slika, s katero nas je seznanil Davor, več kot idealna, zato se nismo odločili za pristop "rana ura, zlata ura", ampak za pristop "rana ura, slovenskih fantov grob" in začeli premikati šotore med 7h (delavski narod) in 8h (nedelavski narod).
Naveze in cilji za soboto so bili sledeči:
- Ticko: Piz Ciavazes, Rampenfuhre IV (Jasna, Jon Škoberne)
- Knop: Piz Ciavazes, Rossi-Tomassi IV+ in Piz Ciavazes, Vinatzer VI+ (Jernej Horvat, Marjana Volk)
- Davor: Piz Ciavazes, Rossi-Tomassi IV+ (Miha Ljubanovič, Tjaša Demšar)
- Matevž: Piz Ciavazes, Via del Guida VI- (Ana Šarec, Laura Dovč)
- Ana Rosa, Eva Grosek, Manca Klinar, Tina Berk: Piz Ciavazes, Rossi-Tomassi IV+
Baje so vse naveze zgoraj navedeno tudi splezale, pri tem pa močno dvomim, (1) da je Tickotu uspelo friknit detajl v IV, (2) da je v Knop navezi kateri od tečajnikov naprej lezu, (3) da je v celem dnevu uspelo vsem matičarjev skupaj 5 klinov zabit.
Knop naveza je zaradi nadebudnosti tečajcev in pripravljenosti na večurno sušenje in izgorevanje v steni zlezla dve smeri in na rob južne stene Piz Ciavazes po približno 500 preplezanih metrih priromala okoli 17h. Še dobro, da je imel Jernej tečajc specialko s sabo, da smo našli sestop do in preko vratolomne ferate v zahodni steni. Malo se nam je že mudilo, ker so se okoli nas začeli zgrinjati oblaki sumljive barve in še bolj sumljivih zvokov. Na vrhu smeri smo imeli še mini fotosešn z mojim telefonov, ampak je le ta žal podlegel nedeljskemu hudourniku, tako da dokazov o zgoraj navedenem nimam. O smeri Rossi-Tomassi ne bom izgubljala besed, ker je očitno matičarski hit poletja. Drugi del smeri, Vinatzer VI+, 250m, pa je bil fenomenalen. Knop je pridno in brez pritoževanja plezal naprej vse raztežaje, tečajnika pa sta si na štantu dala opraviti predvsem z razmotavanjem štrikov in reševanjem sveta. Plezanje v troje je res super! Ključni raztežaj VI+ ima en bolder detajl takoj nad štantom, ki pa se lahko hitro sprevrže v muke, če se ga ne lotiš po pravi strani in ne odbrziš takoj čez. Pa tudi vsa navlaka okoli pasu in nahrbtnik ne pripomoreta k lagodnosti plezanja. Tečajcu Jerneju je bil detajl tako všeč, da se je, potem, ko ga je že preplezal, odločil za ponavljanje ključnega mesta. Navrgel je sicer, da je pozabil matičarko v štantu, vendar mu ne verjamemo.
Prvi skupni plezalni dan je bil torej uspešen, navdušenje nad plezarijo prisotno in pristno, začeli so se kovati načrti za nedeljsko plezarijo...
- Knop: 2. stolp Selle, Messner VI- (Tina Berk, Marjana Volk)
- Matevž: 3. stolp Selle, Vinatzer VI- (Ana Šarec, Laura Dovč)
- Davor: 2. stolp Selle, Kasnapoff IV+ (Miha Ljubanovič, Tjaša Demšar)
- Manca Klinar, Eva Grosek: Piz Ciavazes, Rampenfuhre IV (Jernej Horvat)
- Ticko: Raz lenuhov, II-, solo vzpon
- Jasna, Jon Škoberne: frikanje
- Ana Rosa: kultura in natura
V nedeljo smo se zopet odpravili proti prelazu Sella - 3 naveze v stolpe Selle, 1 naveza pa zopet pod južno steno Piz Ciavazes. Ana Rosa je kapitulirala in se odločila za branje Mladine na balvanih prelaza Sella. Ana, prosim za slikovni material kot dokaz o tem prvenstvenem podvigu, ker ga drugače načelnik ne bo priznal:P Nebo je bilo jasno, v daljavi nekaj kopastih oblakov, rana ura tega dne se je zopet zavlekla, tako da smo s plezarijo začeli ob nealpinistični uri. Knopova naveza je imela gužvo v smeri in vegetirala na vsakem štantu, Davorjeva naveza je imela na razu taistega stolpa podobno situacijo. Jermanovi štrikopobiračici sta bili pridni v sosednjem stolpu, tako da so hitro napredovali. V bistvu je bilo vse skupaj precej družabno, predvsem komunikacija med Jermanom in Davorjem v stilu: "Davor, a si se ti zadnjič u**** na tem štantu? Ker smrdi kt pr*****!"
Plezana smer je bila (vsaj z vidika štrikopobiračice) fenomenalna. Pokončna, kompaktna, grifozna, konstantna, ena luštna prečka,... prelepo! Potem pa se je začelo. Nekje na SZ je zasekala prva konkretna nebo parajoča strela. "Da bi zdržalo vsaj še pol ure", je pokomentiral Knop. No, pa ni. Ker je prišlo z juga… in to z vso silo! Nebo se je odprlo in na nas spustilo hektolitre vode in sodre pa čisto preveč strel in groma. Iz bližnjih sten in smeri so se slišali panični ukazi navez, z vrha smeri je letelo kamenje kot po tekočem traku, čez našo smer se je naredil konkreten hudournik ledene mešanice. V sekundi smo bili premočeni do kože, visoko v plati se nismo imeli kam skriti, tečajnica je bila čisto preplašena. Prvič v steni med nevihto. Grozno! Ampak vsaj nisem bila sama. Mislim, da sem Knopu enih 5x rekla: "Sej bo vse OK, a ne? Reci, da bo vse Ok! A si že bil v taki nevihti? Mater je mene strah. Naj že neha." Tina pa je v teh razmerah potegnila cel raztežaj petke in bila sama na štantu. Pa še kar ni prenehalo... Potem pa 10 min brez zlivanja. Prvikrat je vzletel helikopter in krožil okoli stene. Se spustil k vznožju in pobral truplo nesrečnega plezalca, ki je očitno omahnil preko stene. S Knopom sva vsa premrzla prilezla do še bolj premrzle Tine. Helikopter je pobiral naveze iz smeri in vrha stene. Tudi nas je priletel prečekirat. Kako lepo bi bilo samo malo pomahati in biti čez minutko že na prelazu. Ampak ni bilo potrebno. Razen poskakujočih čeljusti in premrzlih teleščkov smo imeli vse pod kontrolo. Padla je odločitev o abzajlu. Jermanova naveza v sosednjem stolpu je že začela s tem manevrom, mi pa kmalu za njimi. Ampak se z premzrlimi prsti in namočenimi štriki vse skupaj malo zavleče.
V doglednem času smo bili pod steno, kamor sta svoje tečajce varno pritlehnila tudi Davor in Jerman. Za nas se je dobro izteklo. Kratko je potegnil samo moj tulifon. Vzrok smrti: utopitev na 2500m nadmorske. En za drugim smo se odpravili proti prelazu in sanjali o gretju v avtomobilih. Do gat pa gretje na full!
Kasneje smo izvedeli, da je tudi navezo Manca, Eva in Jernej ujela nevihta, sicer šele na polici pri sestopu, vendar jih je ravno tako temeljito spralo in ohladilo. Od življenja pa se je poslovil še en tulifon
V kampu so nas pričakali na pol premočeni šotori in njihova vsebina, plezalna oprema tako in tako začasno ni bila uporabna, motivacija za plezarijo je hitro upadla. Jermanov je, z materialnimi dokazi podkrepljeno, zagotavljal, da premočene plezalke smrdijo še bolj kot suhe. Manca, Eva, Ana, Tina, Ticko, Jasna, Jon in Miha so se tako odpravili domov (pa ne zaradi smrdečih Jermanovih plezalk), Knop, Jerman, Ana Rosa in Davor so šli čeharit proti prelazu, 4 tečajci pa smo imeli v planu megalomansko dopoldansko sušenje robe, ki bi ji sledila lagana turistična razgledna pot proti domu. In tako se je zgodilo...
Konec dober, vse dobro!
za AO LJ Matica,
Meri
p.s. Ticko ni oddal svojih nedeljskih vzponov, tako da ne vem, ali je uspel posolirati izbrano smer. Mogoče je bil II- detajl prevelik zalogaj ob grozečih vremenskih neprilikah in je bilo potrebno helikoptersko reševanje.
Fotke sledijo takoj...
Obljubljena dežela
Več kot plezamo, boljši smo in lepše zgledamo.
Plezali bomo v okolici Cortine dAmpezzo. Točno lokacijo bomo določili nekaj naslednji četrtek, ko bo vremenska napoved bolj kristalna. Načeloma bomo spali v kempu, zato imejte s seboj vso opremo za kampiranje (tudi kuhalnike in posode, ni povsod tako komot kot v paklenici). 
, se pa najde tudi nekaj plezališč, če ima kdo voljo frikat.[/b]
Jaz pa bom samo vse skupaj zložila in po potrebi malo začinila, če se bo izkazalo, da so bili vzponi preveč dolgočasni 
Seveda lahko napišete kar sem na forum pa potem meni ne bo treba. Za tiste bolj sramežljive sorte pa prosim sezname kar na moj mail marjanavolk@gmail.com.
No, samo da imamo dokaze o tem podvigu