V prejšnjem tednu sva se po Dolomitih (okolica Cortine, pravi vodniček) poleg ostalih turistov potikala tudi midva z Jernejem. Najprej sva 'osvojila' dve Cini: ta veliko po Dülferjevi smeri (ki je bila precej mrzla in malo mokra po dežju v nedeljo; V) in nato po normalki na vrh) in ta malo po Rumenem razu (VI) – na vrh male nisva zlezla, ker so temni oblaki z glasbo in lajtšovom preglasili idejo. V prvi sva bila sama, v drugi sva imela mednarodno družbo (Švica, Koreja, Španija). Obe smeri sta noro izpostavljeni in fejst lepi. Naslednji dan sva si (na moj predlog, seveda - Jernej ima baterije, ki zdržijo dlje kot duracelove) vzela malo bolj na izi in (skoraj) letela čez Via del Buco v Lagazuoiu (nad Falzaregom; IV). Tudi dobesedno, ker je eden od nemških gostov zgoraj poslal trem navezam pod njim precej veliko porcijo skalovja. Imeli smo srečo . Nadaljevala sva proti vrhu - Jernej poplezujoče, jaz upokojensko po potki. Za naslednji dan so bile napovedane popoldanske plohe, zato za Tofano di Rozes nisva izbrala ta dolge smeri, ampak eno krajšo (!) v njenem prvem stebru (Erste Kante, V+). No, kratka ni bila, ker se je Jernej izkazal za ljubitelja prečk (očitno so mu take po stebrih, ko piha pod kombinežo, precej všeč ) in smer malo podaljšal. Skica mu je pri tem precej pomagala . V tej smeri sva potem dobila slovensko družbo (Kranjčana Bojana in Tomi), a jo tudi izgubila. V zadnjih raztežajih je pričelo vedno bolj rositi in naju na policah, ko sva iskala prehod in pot, pošteno poscalo. Spremljajoče meglice so bile še kar usmiljene in nama niso zakrile vsega, tako da sva našla pot ven in dol, do avta, suhih cunj in tople juhe. Ves čas sva po malem spremljala abzajlanje Bojane in Tomija, ki ju je dež ujel še v smeri. Mokroto smo po njuni uspešni vrnitvi izgnali s čajem in čokolado (Gorenjka ). Za boljši učinek bi očitno morali nazdravljati s pivom; dež se je namreč vrnil, boljši in močnejši, ohrabren z vetrom in sodrico (v primerjavi s tisto na Selli je bila bolj boga) naju je v soboto (v 'bazi' na Falzaregu – 2117 mnmv) zbudil v jutro s samo 3 stopinjami. Oh, kako fajn je bilo poležavat v avtu, v topli spalki! Potem sva počasi pobrala šila in kopita ter jo mahnila proti domu... Fajn je blo! In v slogu Arnija pozdrav: I'll be back!
To je to. Škljocal je pretežno Jernej, zato bo tudi on pokazal kakšno fotko.
Za kangu tim: Manca
P.s. Spala sva v avtu in ugotovila:
A) če greš pod Tri Cine:
- moraš avto, parkiran na plačljivi cesti ali parkirišču pred kočo Auronzo, za boljši filing v denarnici zapustiti pred šesto zjutraj (ob šestih pridrvi možiček z belim starim cliom),
- se lahko popoldne varno odpelješ z 20 evri v žepu, ker za ven ni kontrole (no, tista dva dni je ni bilo),
se da spati na tej cesti (P) ali na parkirišču pri koči, samo... glej prvo alinejo,
- se da spati tudi malo nižje od zapornic na enem parkirišču (če nisi z avtodomom)
B) poleg ostalih prostorčkov se da mirno spati tudi na prelazu Falzarego (pri žičnici ali za trgovino - preverjeno), mislim pa, da tudi pri koči A. Dibona pod Tofano.
p.s.s. V nedeljo sva primerjala kvaliteto skale - smer Debelakove v Mojstrovki – in ugotovila, da je tudi doma fajn Edino mene je 'malo' zeblo...
Dolomiti - Cine, Lagazuoi, Tofana
Pozabila sem napisat, da je pod Cinami (mensezdi je 6 km te ceste) glavna rampa s kasirajočim možičkom, ki čez dan (tudi ta začne ob šestih) vleče evre iz denarnic ljudi, ki hočejo gor. Nekaj čez devet zvečer ga sigurno ni več tam, ob petih popoldne pa je še. Torej, nekje vmes ima dovolj...
Na juriš!
ma to so prave gorenjske informacije, ni kaj
manca hvala za informacije
manca hvala za informacije
Več je v dotiku. http://www.brest.si
Čestitke za lepe smeri kljub ne najbolj obetavni napovedi.
Da jo moraš pred pol sedmo zjutraj odkuriti s parkinga proti stenam Cin, sva pa tudi z Gregorjem ugotovila, ko sva se 2 dni "aklimatizirala" na najvišjem parkplacu. Se je dvojno splačalo - še glavobolu v Grand Capucinu sva se izognila.
Da jo moraš pred pol sedmo zjutraj odkuriti s parkinga proti stenam Cin, sva pa tudi z Gregorjem ugotovila, ko sva se 2 dni "aklimatizirala" na najvišjem parkplacu. Se je dvojno splačalo - še glavobolu v Grand Capucinu sva se izognila.
Never ever give up!!
- Najvisja Instanca
- Prispevkov: 231
- Pridružen: 01 Mar 2005, 09:59
- Ime in priimek: zadnje guralo
Kolikor jaz vem ne, lahko ga pa kupiš v Cortini.
Ne mene več prosit za izpisnice
Jaz sem ga pred leti kupil tukaj: http://www.loboedition.de/dolomiten.html