Skratka, včeraj sva jo ubrala proti Sfingi in ker sva prejšnjič za dostop uporabila Skalaško + Zlatorogove police, ki se kar vleče, sva šla tokrat pogledat Prusik-Szalaya. Hja, milo rečeno, po kakšni uri pujsanja po največji podrtiji, kar sem jih kdaj videla, sva družno ugotovila, da se v trojkah ne splača ubit se in sva se previdno odkotalila nazaj do Skalaške. Tako nama je dostop odžrl časovno rezervo, ki sva jo namenila za pofrikanje glavnega cuga v Razu. Na žalost so bile vse odločitve soglasne, pa se še dobro skregat nisva mogla...
Za likof sva v večerni megli zavila z Bambergove proti Trenti in to opazila šele, ko se je v megli naredila luknja in sva gledala v Zadnjico, namesto v Vrata. Hja, kakšen dan je res bolje zjutraj prespati budilko, samo kaj, ko ne veš kateri dan je to
