V soboto sem v navezi z Andrejem (AO Jesenice) plezal Nemško z izstopom Zimmer-Jahn (IV, 800m). V spodnjem delu smeri- do Nemškega turnca, smo v gosjem redu oziroma eden čez drugega plezali šest navez. Iz vpisne knjige na Turncu smo izvedeli, da sta bili pred vsemi nami še dve navezi (glej Igorjevo objavo), morda pa se je našel še kdo za nami.
(Gneča v Kratki Nemški)
Zaradi takšne gneče ta del smeri sploh ni bil v užitek in sem razmišljal ali naj dodam na seznam aktivnosti, ki se jih ne bom več šel v sončnih poletnih vikendih poleg normalnih poti na Triglav še plezanje smeri v Triglavski steni. No, v drugem delu smeri smo se nekoliko razredčili. Dve navezi sta potegnili Dolgo nemško, ena se je odločila za daljši počitek na Turncu, ostali dve navezi pa sva uspešno prehitela med poplezavanjem v Zimmer-Jahn. Izstop je tako postregel z najlepšim cugom dneva.
(Andrej v zadnjem cugu Zimmer-Jahn)
Za nedeljo sem si izbral Skalaško z Ladjo (V+, 1000m) in ponovno so mi dodelili »vodnika« iz AO Jesenice, Martina. Nekoliko se je poznala utrujenost od prejšnjega dneva, zato se nisem silil in sem tudi drugi dan tabora plezal drugi v navezi. Precejšen del smeri sva sicer opravila nenavezana in s tem prihranila na času. Gneča je bila tokrat manjša, ovirale smo se le tri naveze. Po krajšem postanku na Gorenjskem turncu, kjer se mi je v grlu naredil cmok ob pogledu na Ladjo, je Martin izvedel trik in prehitel obe navezi, ki sta napadli tečen kamin direktno, midva pa sva vanj vstopila na sredini z obvozom po polici. S tem sva si priborila »pole position« pod Ladjo (V+), ki se je izkazala z odlično skalo in uživaškim plezanjem. Sledilo je še 200m poplezavanja in odvečen sestop čez Plemenice in Luknjo. Bistrica je poskrbela za pregrete noge, Aljažev dom pa za žejo.
(Ladja z Gorenjskega turnca)
(Na vrhu Ladje)
) in ugotovila, da sta dva polna dneva čisto dovolj (prvotno naj bi bil Tabor en vikend prej in trajal tri dni). Spet sem imela srečo in dobila sem priložnost, da se navežem na vrv z Majo Lobnik ter tako prvič kot del ženske naveze plezam v Steni. Skupaj še z Maticem (AO Jesenice) in Rožletom (AO Kamnik) smo se preko Skalaške podali v Čopov steber. Precejšen del Skalaške smo plezali nenavezani in tako prehiteli navezo AAO-AO Kranj, ki je štartala pred nami. Hitenje je na srečo preprečilo, da bi bil na Turncu cmok v grlu ob pogledu navzgor prevelik 
Malo podrto, zelo lepo in izpostavljeno ter v stilu vzklikov 'Vsa čast mu!' smo osvajali raztežaj za raztežajem. Prvi ta težek raztežaj sem precej hitro dihala (in se žal tudi nešportno vedla - A0), potem je šlo fajn, v Čopovi prečnici pa me je spet malo zagrabila nešportnost 
In nato tisti prestop! Kakšen luft! Do vrha sem se potem lepo obnašala 
Na (pre)dolgem sestopu me je zaradi dehidracije 'malo' pobralo, pa mi je potem počasi uspelo priti dol (hvala, Rožle, hvala Maja)
.Za naslednji dan sem si previdno pridržala možnost zabušavanja, a ni bilo potrebe. Ne čisto 'kot nova', a dovolj v redu, sem z Gregom in Robijem (oba AO Mojstrana) plezala Bavarsko. Družbo so nam delali Matjaž (naš, matičar), Bojana (AO Kranj) in Matej (AO Mojstrana). Sem že pozabila, kako lepa je smer, in da ves čas moraš kar plezat. Jaz sem se, priznam, kar malo basala (=okorno plezala) 
Tokrat sem matičarski pozdrav zatulila na koncu (oziroma na začetku) Slovenske. Iz previdnosti 
Pivo in špageti v Aljažu so ta dan zelo hitro izginili po grlu.