Tečaj je potekal od srede zvečer do nedelje dopoldan (23. - 27.3.), tako da je bil program močno skoncentriran. Dopoldan smo se v navezah po 2 – 3 tečajniki vsak s svojim inštruktorjem odpravili na turo, po njej so sledile praktične delavnice, popoldan in zvečer pa so bila na vrsti še teoretična in potopisna predavanja ter analize posameznih vzponov, tako s strani tečajnikov kot tudi inštruktorjev.
Za uvod nam je Alen v sredo zvečer podal nekaj informacij o opremi, v četrtek dopoldan pa smo se podali najprej v Suho ruševje. Ponovili smo hojo s cepinom brez/z derezami in zaustavljanje s cepinom, nadaljevali pa z vzponom na vrh Vrtače po različnih variantah grap med JV grebenom in Osrednjo grapo. Sestop je potekal po varianti variante vzpona
V petek je na vrsto prišlo nekoliko konkretnejše plezanje. Skupaj z Borisom in Nežko (AO Celje-Matica) ter pod budnim očesom Perca smo se namreč po Rožičevi grapi (IV+/II-III) povzpeli na Begunjščico. Zaradi opasti smo tako v petek kot tudi soboto sestopali po Centralni grapi. Sledile so praktične delavnice; izdelava sidrišč v snegu, varovanje I. oz. II. v navezi, zaustavljanje s cepinom, iskanje zasutega pod plazom in sondiranje, izdelava prereza in Norveške metode, zvečer pa nadaljevanje izobraževalnih filmov SV in IKAR-ja.
Tudi sobota se je odvila v znamenju Begunjščice. Naveze so ostale enake; naša se je tokrat podala v Desno grapo (IV/III) in po SZ grebenu (III-/I-II) še enkrat osvojila vrh. V nadaljevanju dneva smo na delavnicah še dodatno izpopolnjevali veščine, po njih pa je sledilo pravo presenečenje. Razdeljeni v dve skupini smo bili namreč pahnjeni v ''real situation'' iskanja zasutega pod plazom. ''Frančka'' smo kljub številnim zapletom in napakam sicer rešili, a smo se iz tega predvsem veliko naučili. Srčno upam. Uradni del dneva je zaključil Pahor s predavanjem o odpravi v Nebeško gorovje (Tien Šan), po večerji pa je bil čas le še za zabavo, igrice in pivo. Ne nujno v tem vrstnem redu
Kar nam je še ostalo sline, smo jo lahko pocedili še v nedeljo zjutraj v družbi Perca, ki nas je odpeljal v Indian Creek in Čile, potem pa je bilo vsega lepega zares konec.
Udeležbe na tečaju mi definitivno ni žal. Priznam, da sem se nanj odpravil predvsem z željo splezati čim več čim težjih smeri, a sem po zaslugi inštruktorjev to mnenje kmalu spremenil. Tako sem danes več kot vesel, da je bil ves čas tečaja velik poudarek na varovanju in plazovih (preventiva in kurativa), šele nato so na vrsto prišle sposobnostim primerne težje smeri. Verjamem, da so podobnega mnenja tudi ostali udeleženci tečaja. Gremo torej dalje, a najprej z glavo in šele potem z bicepsom!
P.S. Ocene smeri so povzete po Zupanovi Begunjščici.
EDIT: Evola!, končno nekaj časa za ureditev parih fotk...da se vam vsaj malo pocedijo sline

Na vstopu v grape Vrtače

V grapi

Pogled na Begunjščico z Vrtače

Sprva smo želeli sestopiti po Osrednji grapi, a smo zaradi klož obrnili

Srednji vrh v Begunjščici

Vstop v Rožičevo grapo

Perc

Eden od skokov

Proti flanki pod grebenom


Sidrišče v snegu

Samovšečneži

Delavnice


Še Desna grapa



Poplezavanje po SZ grebenu



Hitchcock scena








