Z Nejcem Marčičem, ki je od jeseni, ko sva prvič plezala postal en totalno našutan mladec, ki je zlit z hribi in je pojem alpinista, lokalc, ki se druži z najboljšimi, ki so doma pod Julijci in so vsaj tri dni na teden v hribih...
Skratka, uteha mi je bila, da je bil dva dni prej na Triglavu, včeri na Vršiču, danes upam da bo zjeban in da ga bom lahko lovil, no vsaj s pogledom.
Ticko da ma kolegij, Jerman, da mora bit priden, no pa greva sama. Ob 6h od avta, cesta do poti za Cmirom je kopna!
9.aprila, po Steni sodeč bolj sredi zime
Pod najtežjim in najlepšim delom, škripavac do mestoma 80stopinj.
Sanjski ozebnik je še kar začrtan v ozadju
Nejc demonstrira mojo klasično pozo med turno smuko, na hrbtu all the time, kot da ne bi imel stegenskih mišic.
Aja, razmera v Slovenski itak je, in to vrhunska, povsem zares, sicer pa v tej rubriki drgač ne more bit! Pr avtu sva bila ob 13h.
Včeraj sem sklenil, da bom samo še frikal, pa še to največ do 6+, ker za kej več itak nisem sposoben.