Danes se nas je nas je nekaj te?ajskih navdu?encev spravilo na Babo sprobat turno smu?anje. Jaz sem imela sposojeno opremo, Fi?erce s spo?tovanja vrednim podpisom, ne H. Kammerlanderja, ampak Petra Habelerja! Komaj sem ?akala, da sem naredila prve zavoje izven proge, na sre?o je bil turni spust prve nevarnostne, pardon, te?avnostne stopnje. Razmere so bile odli?ne, dru?ba tudi, ?e bi pa zjutraj bil ?e odprt Alja?, se pa nikamor ne bi premaknili

(na sre?o ni bil in smo ?li gor).
Klemen mi je pomagal pri limanju psov na dilce. Najprej me je zvilo pri hoji ?e pri bukvah, ko sem pri?la do smrek, mi je ?e itak bilo vseeno, tako da sem pri?la do gozdne meje ?e ?isto kul in vdana v usodo. Spet en nov na?in navijanja v noge! Hura! Pa se to nikoli ne kon?a!?! Bilo je ?e skoraj poldne, ko smo pri?li na vrh.
Pri prvem zavoju navzdol sem prvi? pomislila, da v bistvu sploh ne vem, kako se te dile obna?ajo, ker sem jih v?eraj prvi? videla in da so v bistvu kar te?ke in...predpotopne

Bad timing za take misli, pa?. Zaplu?ila nisem tako grdo ?e od 3. razreda O?...in se vsedla kot v kav?. Sa?a mi je takoj dala moralno podporo, jo bom delila z vami:"?e ho?e? zvozit, ne sme? nikoli pozabit, da u?iva? in da je ful dobro!" Aja...saj res. Potem mi je ?lo kot po maslu, ovinki so bili super, linije vedno lep?e, in ?e smo pri?li iz te pre?udovite flanke na cesto. Prekratko je bilo...Iz ceste se lahko dela kraj?nice skozi gozd, sneg je bil tam ?e ju?en. Na koncu smo se kon?no imeli prilo?nost ustavit pri Alja?u in kasneje ?e na eni rundi (ali dveh, se ne spomnim ve?) v Vodicah na ?e legendarnem Agipu. Lepo je bilo in komaj ?akam, da se spet spustimo...Upam da Jana, Primo?, Maja, Grega, ?aka, Jelena, Sa?a in Klemen tudi.
"Maybe true. Maybe not true. Better you believe." - Sherpa saying.