Po skoraj dveh tednih brez plezarije, sva jo z Gregcem spet ubrala, tokrat v DKV. Priprave so bile tokrat vrhunske:
-rana ura (4:00), da nama ne bo grmelo nad glavama,
-oba sva celo prerisla smer,
-2 Miheličevi knjižici,
-sendviči ki so ostali doma,…
Ob 6h sva se nekako spravla iz avta in do melišča v silovitem tempu porabile le kake pol ure. Ko sva po 90min še vedno iskala vstop smeri (knjižici lepo v avtu, prav tako ena skica), že skoraj na Bohinjskih vratcih in podila gamse, sva si le morala priznalti, da nama iskanje vstopov očitno ne gre. Zato sva poklicalo mojstico Sašo(če naju je pazila na izpitu, naj nama pa še zdaj pomaga). Oglasila se je vsa nasmejana, saj je takoj vedela, da sva spet zajebla. No napotki so bili točni bolj kot GPS (še enkrat hvala) in tako sva ob 9h začela razpakiravat opremo iz ruzačkov.
Bolj ali manj sva sledila skici smeri in na koncu izplezala skozi okno.
Po tem sva pa hitela najprej do Vodnikovga doma, na vratca in nato v Krmo, kjer so naju tik pred avtom oplazile prve kaplje. Ja, mela sva srečo.
Fotku nisem kej dost, ampak vseen http://picasaweb.google.com/matija.bokan
lp
