Ja ker je bla napoved dokaj dobra, je takoj padla odločitev. Gre se plezat v Planjavo, najprej Kratkohlačo, pol pa še Steber Planjave. No seveda na koncu ni bilo čist tko.
Po zgodnjem odhodu iz Jermance, sva bila ob 7.30 že pod steno, kjer je bilo kljub dokaj topli napovedi mraz za popizdit. Tud vreme ni zgledal najbolj obetavno. No kljub temu sva se spravla v smer, kjer se mi je v prvem cugu skor zanohtal. Potem je stvar nekako stekla, tud vreme se je popravu, sam mrzu veter nikakor ni hotel popustit.
Kljub temu da je v smeri vsega 5 klinov (od tega so trije v ključnem kaminu), sva smer kr nekako zadela . V tem kaminu je Katja uporabila nekaj zanimivih gibov in prijemov, ki so bili že atletskega značaja .
Ko sva izstopila iz smeri se je vreme spet neki začel kvart, pa tud vole ni blo neki taprave za še eno smer, ko pa sva vidla da je v Stebru tud neki velik navez, sva se brez slabe vesti odločila da bo za danes dovolj.
Seveda je sledila malca na mehkih travcah Planjave, potem pa brž na Kamniško sedlo.
Tu sva se prepričala v pametno odločitev da ne greva v drugo smer, ker je začelo deževati. Do Pastircev naju je že fejst namočil. Tam je sledil kratek postanek, vendar sva kmalu ugotovila da dež ne bo nehal, zato sva jo kr mahnila dol do Jermance, kar je blo pa tud zelo zanimiv po mokrih koreninah in kamnih.
Seveda je sledil obvezen postanek v Kamniški Bistrici, kjer sva se zadebatirala s Kranjčani ki so ravno tako plezali v Planjavi.
Skratka smer je lepa, skala dobra, tko da je minil še en lep dan v hribih kljub dežju.