Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Saj mi je že nerodno, da samo jaz pisarim po tem forumu, drugi pa skrivate zahtevne vzpone zase. Ker pa je današnji izlet z Malenškom nekaj novega zame, mi dovolite, da z vami delim še to izkušnjo. Grega je bil namreč po očetovsko raznežen in se je v četrtek v Bajliju ponudil za naslednjo soplezalsko žrtev. Odpeljal me je na Vršič, kjer naj bi v Šitah zlezla najprej Smer po zajedi (V+), potem pa še Zajedo skozi okno na drugi strani. Mokra cesta do Vršiča ni obetala kaj prida, sploh pa ne oblaki, ki jih je napihal močan južni veter ravno nad najino glavo.

Vseeno sva se povzpela do vstopa v smer, tam komaj našla pol kvadratnega metra brez gamsjih drekcev za vrv. Skala je bila zares mokra. Če bi imela s sabo Viledo, kot je rekel Malenšek, bi sproti pivnala vso tisto močo. Na vrhu smeri so bili najini prsti na rokah že čisto roza, kot nekdaj pri pericah ob Ljubljanici. Grega je zlezel naprej vse cuge, sama pa sem se zagrebla samo za zadnjo enico. Na takem spolzkem terenu pač še nisem doma.

Laično rečeno je smer čudovita v suhem vremenu in prav primerna za izpitno turo za moje sotečajce. 300 metrov enakomerno težke plezarije, zanimivi kamini, nekaj plat, podrtije le za vzorec, ravno pravšnja dolžina za krajše jesenske dni. Kljub bivakiranju pod previsom zaradi vmesne plohe in ob počasnejšem plezanju po vodni šajbi sva od tal do vrha Šit potrebovala 4 ure in pol.

Zajeda skozi okno pa bo počakala na lepše dni...

http://picasaweb.google.si/marinkasimec ... 2292930770

Grega, kva je voda tud teb odtekla, ks vs mokr
Bravo Marinka, časovnica se kar izboljšuje, a

Aja pa verjetn sta v Nad šitom glave plezala.

Ja, maš prav. Popravljam naslov. A je vama kaj vode preteklo tudi v Belih vodah? Sta šla z Ano pogledat smerco?

Da še jaz razložim tole mojo neobičajno dobroto:

Pred dvema letoma sva z Miškotom delala zimsko ponovitev ene smeri v tej steni. Ker je bila stena poprhana, sva zgrešila linijo in se zaplezala v ene gladke plate. Miško je sicer rešil nerodno situacijo, vendar sva ugotovila, da bi se splačalo it pogledat steno, dokler je še kopna.

Zato mi je današnji izlet prav pasal, še bolj pa sem bil zadovoljen s soplezalko, ki kljub mokremu vremenu ni težila, da bi šla domov. Na začetku sva se zmenila, da bova plezala, dokler bo varno in potem sem jaz lepo vpenjal številne kline, Marinka pa se je smejala vse do vrha.

Ne, je pa veliko vetra prepihalo , ko sva plezala kratkohlačo v Planjavi, sva pa imela celo nekaj sonca.