?e komentar malo manj navdu?enega udele?enca nedeljske odprave:
?e nekaj ?asa me je mikalo, da bi splezal dolgo nem?ko pozimi. Za konec tedna je zgledala napoved obetavna. Sneg je ?e dobro predelan, ozra?je se je ohladilo, torej gremo probat. Ob 3h pono?i se Neda, Matej in jaz odpeljemo proti Vratom. Ob 4:30 se s ?elkami zapodimo proti Steni. Matej in Neda gonita kot pri norcih, komaj ju dohajam. Po eni uri dohitimo dva Gorenjca, ki sta namenjena v slovensko smer. Ker v temi ne najdemo vstopa, moramo po?akat do son?nega vzhoda.
?ez pol ure se ?e kar dobro vidi in Matej mi ka?e proti steni: tamle gor po stebru gre dolga nem?ka, tale grapa zraven je pa slovenska. Mene pa za?ne zvijat v trebuhu. ?e pol leta nisem bil v Steni in verjetno sem res nevplezan, da se mi zdi vse tako pokonci. ?e ne bi ravno takrat prilezla skupinica ljudi 500m levo od nas, bi se zapodili direktno v ?opov steber ali pa ponovili Sanjski ozebnik. Po kraj?em premisleku odkorakamo proti pravemu vstopu.
Slovenska in nem?ka smer vstopita skupaj in se razcepita po 30 metrih. Jaz odkorakam desno, Neda in Matej pa kar ?akata tam na kri?i??u. Komaj ju prepri?am, da prideta do mene. Potem pa se za?ne jamranje: "Snega je premalo, preve? skale gleda ven, v derezah se trojke ne da plezat...". Gremo vsaj kratko nem?ko? Ne. Kaj pa ?e vse jaz splezam naprej? Ne. Kaj pa ?e bi vsaj poskusili prvi razte?aj in abzajlamo, ?e bo prehudo? Tudi ne. Po hitrem postopku me preglasujeta in dru?no odkorakamo po slovenski.
800 m grape se vle?e kot kurja ?reva. Brez motivacije tacam po neskon?nih serpentinah in preklinjam vse po spisku. V nahrbtniku nosim vrv, 2 ledna vijaka in 4 skalne kline, v rokah pa 2 Quarka. Ravno prav?nja oprema za hojo po narejenih stopinjah. Soplezalca zadnji? ujamem pri skalnem skoku v Bu?erjevi steni, potem mi dokon?no uideta naprej.
Na robu stene se spet sre?amo. Matej me podkupi z nekaj dateljni in skupaj krenemo proti Kredarici. Na sedlu pustimo nahrbtnike in krenemo proti vrhu. Matej in Neda gonita naprej, jaz pa se vle?em malo bolj zadaj. Vse dokler se mi na malem Triglavu ne utrne najpametnej?a misel tistega dne: "Na vrhu Triglava stoji prazna piksna, na Kredarici pa prodajajo polne piksne, zakaj bi jaz moral tacat proti vrhu?" V rekordnem ?asu sem v ko?i, naro?im joto in grem spat na klop. Po malici grem spet spat in ?ez 1 uro je dan ?isto druga?en. Ni? nisem ve? te?en in celo hodit se mi spet da.
Zgornji del spusta ?ez prag je prav zabaven. Jaz se sankam po riti, Matej smu?a po podplatih, Neda pa kombinira tehniko obeh. Spodaj postane sneg gnil in hoja ni ve? prijetna. Ampak nekako se le prebijemo dol. Ob 6h popoldne smo na pivu pri Alja?u v Mojstrani.
?e slika najzahtevnej?ega skalnega skoka za morebitne pojavljalce. Notri sta ?e zabita 2 klina.
). Vmes malo popraska?, druga? se pa pika. Proti vrhu o?aka so vse zajle in klini zunaj. Na Kredarci majo odli?no joto in rogatega. Pa le?alnike za martin?kat. Dol grede se je malo manj vdiralo, kot na?im predhodnikom, a se je vseeno vleklo. Za smu?at so na Kredarci odli?ne razmere (15cm pr?i?a na trdi podlagi), ni?je pa je kmalu ju?no. Gregorjevi na?rti v Steni bojo morali po?akat na malo bolj?e razmere. Nekateri pa? nismo navdu?eni nad praskanjem.
...skomine delate...
