Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Z Matejem Arnušom sva šla v soboto pogledat, če je kaj opevanega škripavčka tudi v platah Velike babe. Stena je sicer visoka, vendar bi jo v idealnih razmerah lahko hitro popikala in še bi ostalo časa za kakšno pivo. Pa je imela baba drugačne plane...

Nalepljen sneg na platah je bil puhast in neprimeren za plezanje, zato sva se umaknila v staro centralno smer. Stara smer se v manirah tistega časa izogne platam po vzporednem jarku, ki bi bil zelo lahek, če bi bil zabit snegom, tokrat pa je nudil zanimivo kombinacijo moke in požleda in nama vzel precej časa. Plate v srednjem delu so bile ravno obratne. Ko jih je obsijalo popoldansko sonce, je sneg postal moker in malce nestabilen in spet sva se morala varovat. Zadnje raztežaje sva plezala že v temi, zato nisem prepričan če sva plezala prav, so bili pa vsekakor najlepši in občasno je celo zaškripalo pod cepini.

Sestop je pa naslednja zgodba. Med vzponom sva upala, da bova na vrhu našla kakšne sledi in po njih pičila v dolino. Pa ni bilo nobenih znakov življenja, samo sneg, luna, zvezde in midva. Da ne bi zgrešila poti in se znašla v kakšnem previsnem grabnu sva izbrala orientacijsko najlažjo varianto - greben proti Jenkovi planini. Greben je bil poln napihanega snega in opasti, zato sva se kot po jajcih plazila po njem. Nekaj časa je gledala glava v Slovenijo in rit v Avstrijo, nekaj časa obratno, ves čas pa je šlo zelo počasi. Za piko na i sva potem še zašla v gozdu in končni rezultat je, da sem danes zjeban kot da bi se celo noč preganjal z eno hudo babo.

sestop tam čez je res ena sama uživancija

Sem se v soboto mal potikal po jezerskem koncu in oprezal za razmerami. Pot me je zanesla tudi pod vstop centralne smeri, kjer sta mi dva cepca spustila en pršni plaz skor na glavo, no zdej vidim, da sta bla to vidva , po nepotrebnem sem preklinjal vse od ao koper do ao maribor.

dober vzpon v temle cukru

Jebeš Travnik. Tu je nov hit sezone.

Kljub dvomestnim ocenam preplezanih smeri, dobrim avtomobilom, slavi in denarju, je glavna želja večine samcev živalskega kraljestva še vedno splezati na babo.
Tokrat je Baba ponudila celodnevno-nočne orgije na svežem zraku, pod toplim soncem, v mesečini, v gozdu in na odprtem.
Razmere so bojda vedno. Tokrat so bile z eno besedo raznolike. Škripavčka je obilo od vrha do podna. Večinoma sega do kolen, mestoma tudi do jajc. Ponekod je še v prahu (zmešaj z vodo in pusti čez noč, da pomrzne).
Vmes pa je seveda kakšna skalca in ruševje vseh mogočih naklonin.
Po vsakem poštenem valjanju po babi človek seveda spi kot angelček.

Mladci vseh ferajnov navalite, dokler še ni gužve. Če se vas nabere dovolj, lahko organiziramo peko čevapov in točenje piva na vstopu. Da bo laže počakat v vrsti.