Travniška grapa
Objavljeno: 25 Jan 2010, 13:26
V soboto je bilo treba pogledat, če so razmere res tako fajn, kot jih je Jernej videl v sredo iz sosednje grape. Moje javkanje o tem, da je smer zame pretežka, preveč navpična in da pravijo, da je že precej načeta, ni obrodilo kakšne lažje smeri, pa sva šla. Sredi noči, mimo gužve, ki se je pričela nabirati v Tamarju, do vstopa. Kepa v želodcu se ni zmanjšala, na silo dva grižljaja kruha, namontirat dereze in cepine, pa gas. Daleč spredaj (zgoraj) se je nekaj slišalo, za nama (še) nič. Vrv sva aktivirala že spodaj pri ledu (tam sta naju dohitela kranjska mladca) in navezana nadaljevala... Lepi raztežaji, predvsem tisti trdosnežni 
Pod ta najtežjim raztežajem sva naredila obvoz v levo, malo počivala in počakala, da sta Kranjčana prefajtala začinjeni raztežaj. Ko sva bila midva na vrsti, se pršenje snega še vedno ni ustavilo, se je pa Jernej, ko je moral čistiti očala - ravno pod previsnim delom. Še dobro, da nisem imela očal tudi jaz; je bilo z vsem ostalim čisto dovolj dela 
Pa je vseeno šlo, na štrikcu in brez padca, na vrhu pa tudi zeblo ni več 
Nadaljevanje naprej gor je bilo lažje... Proti vrhu sva hotela kar naravnost gor, pa raje obrnila, ker ni izgledalo preveč prijazno... Na koncu se tudi obvoz v levo ni izkazal za mačji kašelj (spraskan led na skalcah, okoli pršiček, od spodaj pa pod kombinežo piha), pa je tudi šlo... Cel dan ogledovano sonce naju na vrhu ni počakalo, sva pa imela lep sončni zahod Nekje v teh sedmih urah sem izgubila kepo, ki se tudi v dveh urah opotekanja proti Vršiču ni več pojavila 
Pred Erjavčevo kočo naju je dobra duša vzela s seboj v avto in odpeljala v Planico.
Ornk in lepa tura. Čeprav malo že zmatrana od vseh obiskovalcev. Kot sem imela občutek, za mojo letošnjo prvo (in po skalni nesezoni) kar velik zalogaj. Vseeno pa fejst lepo
Za fotomaterial je skrbel Jernej. Morda kaj prilepi...
Uživajte!
m
Pod ta najtežjim raztežajem sva naredila obvoz v levo, malo počivala in počakala, da sta Kranjčana prefajtala začinjeni raztežaj. Ko sva bila midva na vrsti, se pršenje snega še vedno ni ustavilo, se je pa Jernej, ko je moral čistiti očala - ravno pod previsnim delom. Še dobro, da nisem imela očal tudi jaz; je bilo z vsem ostalim čisto dovolj dela Pa je vseeno šlo, na štrikcu in brez padca, na vrhu pa tudi zeblo ni več Nadaljevanje naprej gor je bilo lažje... Proti vrhu sva hotela kar naravnost gor, pa raje obrnila, ker ni izgledalo preveč prijazno... Na koncu se tudi obvoz v levo ni izkazal za mačji kašelj (spraskan led na skalcah, okoli pršiček, od spodaj pa pod kombinežo piha), pa je tudi šlo... Cel dan ogledovano sonce naju na vrhu ni počakalo, sva pa imela lep sončni zahod Nekje v teh sedmih urah sem izgubila kepo, ki se tudi v dveh urah opotekanja proti Vršiču ni več pojavila Pred Erjavčevo kočo naju je dobra duša vzela s seboj v avto in odpeljala v Planico.Ornk in lepa tura. Čeprav malo že zmatrana od vseh obiskovalcev. Kot sem imela občutek, za mojo letošnjo prvo (in po skalni nesezoni) kar velik zalogaj. Vseeno pa fejst lepo
Za fotomaterial je skrbel Jernej. Morda kaj prilepi...
Uživajte!
m