Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

sem danes upal da bo kak "študent", (ponavadi so jo ob petkih mahnili v hribe....???), zgazil Kramarco, pa ga ni bilo , tako da sem se nagazil kar sam....Razmere spodaj slabe (vse je poprhano;5- 20cm), mi je bilo pa po "ritju"- v levem vstopu kar žal , da jo nisem pičil kar v direktni skok (par flikc ledu na najstrmejšem delu), seveda pa tud ta skok ne morem ravno priporočati - najbolj svetujem štrik, pa enga kompanjona, pa gas...zgoraj so skoki vse boljši, nekaj ledu pa trdega zbitega snega.Nad Bivakom sem se držal bolj desne variante in tako "nabasal" še na en skok, ki ga običajna smer obvozi po levi strani, je pa v njem kljub strmini plezanje en sam užitek.Zgornji ima tudi dovolj ledu, je pa nad njim v prečki na veliko snežišče, ne najboljši sneg (napihan) .Spust z vrha je ena sama uživancija, predvsem do vstopa v Peto Žrelo je super , prečka potem je premehka, samo žrelo pa precej pršiča, pa tudi še nekaj ostankov starih sledi od pešakov (kot bi imeli traktor...).Spodnji skok je udoben kot že dolgo ne, prismučal sem nižje od koče po cesti do avta, ki sem ga pustil pred rampo.

https://picasaweb.google.com/javorsek.j ... aPetoZrelo#

jony z veselm bi jo ob petkh mahnl v hribe pa kaj,k je po "novem" tudi ob petkih fax ..
Lahko se pa zmenmo pa nas kdaj ti nadomeščaš hahaha

Obstaja pa še ena "ameriška" varianta,da profesorja in greš v hribe

ja sej pravm, da cajti niso več taki kot so bli včasih....,tud ob sobotah ko ni faksa, se nagazim.....

Danes smo se na Storžič po Petem žrelu odpravili 4 tečajci (jaz, Jernej, Tomaž, Marko).
Po predhodnih dilemah kam iti, glede na razmere, je Janezova objava potrdila našo idejo o Petem žrelu in smo šli.
Pred nami je bila samo še ena naveza, ki pa je šla v Kramarco, zato smo morali potegniti gaz.
Preden smo vstopili v žrelo smo naredili snežni prerez! (bravo AŠ!) - rezultat pa si je vsak interpretiral po svoje.

V Peto žrelo smo vsi stopili prvič in sama turca je primerno začetniška.
Proti vrhu, pred prečnico, smo opravili še z manjšim skalnim skokom (kjer pa je pihal pa zebl k pr norcih!), katerega pa bi se dalo obvoziti po desni strani.
Ampak pač...zakaj, če pa je bilo tako bolj zanimivo.
Na vrhu nas je pričakalo presenečenje:

I. Tomazin je elegantno skočil v helikopter in že so se odpravili na reševanje na Begunjščico.

Mi pa smo se poslikal in posončl.


Ni dolgo minilo, ali pa smo mi tako dolgo jedli malico, preden se je helikopter vrnil, odložil Tomazina in malo poziral.

Ko smo se spustili do koče, je bilo tam veliko "nedeljskih" pohodnikov ter sankačev, tudi proga je več kot odlična. Drugič vzamemo s sabo sanke?!
Opravili smo še s preostalim spustom in že smo bili na parkirišču, kjer smo prejeli komentarje starejših sankačev(ja...sankačev!):
"Teli so šli pol ure pred nami v dolino pa smo bli mi pred njimi dol!" in pa: "Zakaj majo pa teli čelade, če so se sankal?". Nobenemu ni jasno od kje jim takšna asociacija, glede na našo opremo.

Na komentarje smo se samo nasmejali in še naprej mislili na topel sonček na vrhu Storžiča.