Alora sm pridu več ksno.
Da povem še jaz kaj s podaljšanega dopusta za 1. maj. Čez vikend smo se šli alpinistično šolo. Čeprav je zgledalo da bo to ena generacija 'žblj', so se tečajci/ke dobro odrezali, pohvala tako v plezalnem kot družabnem smislu.
V ponedeljek sva si z Jermanom vzela čas zase in se navezala na vrv pod smerjo Senca pijeta. Ne vem od kje je dobila smer tako ime, ker o senci ni bilo ne sluha ne duha, res pa je, da sva se ga zvečer pošastno napila.
Sledil je premik proti Biokovim, meki plezanja v kompaktni skali, rib na roštilju in pivu v plastenkah. Od vseh top šit vzponov, ki so se mi zgodili, izstopa smer Dalmatinski sen oz. bolj znana kot Smer velikanka, saj premore celih 600 m višine.
Po težavnosti izstopa raztežaj z imenom ''the banana'' kjer te preseneti neizmerna naklonina, izpostavljenost in nasplošno very hard climbing. Ni kej, najbolj hecna 4-ka (oz. 1-ka) kar sem jih kadarkoli plezal.
Na sredini smeri se uščije dž, vendar Jerman reši situacijo in najde luknjo, v kateri sva ukanila vremensko nevšečnost.
Nato se stena postavi pokonci, tu najdeva štiri super raztežaje po katerih sva imela smer že v žepu.
Preostanek dopusta preživim frikajoč, seveda se je pa vedno našel čas še za kakšno neumnost.
