Ker se Gipsu mudi dobiti še en klin, že takoj kratko poročilo s plezanja v Skuti. Proti bivaku sem se že včeraj popoldne odpravila z Manco, Igorjem in Gipsom. Po deseti sta se nam pridružila še Rašičana, vendar ni bilo časa za spoznavni večer, saj smo želeli čimprej napasti Zajedo v Skuti (V-, 350 m) in bi se počitek še kako prilegel.
Proti Skuti smo krenili že ob šestih zjutraj, takoj našli vstop, medtem pa odkrila tudi napačni vstop na južni raz in gredo izpred treh let, ki je na mojo in Anino žalost potekala po smeri Sončina direkt, khm.
Ker je orientacija v Zajedi nekomplicirana, pred nama z Gipsom pa je prodirala skorajdakmalu alpinistična naveza, smo zmogli priti do vrha v štirih urah in pol. Sonce je bilo med plezanjem varno skrito za oblaki. Uživaška plezarija se ponuja v prvem raztežaju in v dveh peticah. Na srečo sem dobro prebrala skico in opis v Miheliču in je Jernej dobil previs, jaz pa zajedo s plezanjem v razkoraku. Z Manco sva se strinjali, da je to res najlepši raztežaj v Zajedi.
Bivaka tokrat nisem zgrešila, kajne, zato smo že ob štirih popoldne malicali v domu v pregreti Kamniški Bistrici, ki pa je bila vseeno za nekaj stopinj hladnejša od ljubljanskega razgretega lonca. In še nekaj fotk s telefona (pametni polde je pustil fotič v avtu press)
https://picasaweb.google.com/1172990056 ... 9a7bn-72XQ
