Sva šla tut midva mal pogledat kakšne so razmere v naših hribih. Mateja sem nahecala, da si je v petek vzel frej in zgodaj sva šibnla v Vrata. Znane informacije so narekovale uporabo keten za vstopni klanec. S ketnami sva zvozila klanec, nato pa so ketne romale nazaj v avto. Kar se ni izkazalo za najbolj optimalno zadevo, ker sva drvela po vseh nadaljnjih klancih, da ne bi slučajno kje ostala. Tako sva drvela tudi mimo Jeryja in njegovaga kompanjona - žal
Skrajšan dostop in z dnevom sva že vstopila na snežišče pod smerjo. Smer je lepa, ampak tudi tukaj snega v spodnjem delu smeri ne moreš iskati v presežkih. Kakšen skok je popolnoma kopen, nekaj jih je delno kopnih, zgoraj pa lepo pikaš po snegu in ledu.
Sonce je bilo tako močno, da so se pridno delale cokle. V zlati sredini časovnice sva bila na vrhu smeri. Uživala sva v zasluženih razgledih

. Dan je bil fantastičen

Dol grede se je meni na dilcah malo bolj smejalo, kot Mateju
Z vožnjo do peričnika pa sva si prislužila pijačo v Dovjem od AO Metelkova - hvala
