Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Načelnik mi je zaupal res perspetkivnega tečajca. Hvala, načelnik.
Že predhodno sem pregledal podatke o Ditrektni v Štajerski Rinki, ker tam kljub 40 letom plezanja pod zastavo Matice, še nisem bil. Po ta drugem cugu / težko/, res ne veš, ali bi se obrnil, ali bi nadaljeval. Midva sva pičila navzgor za našima Lauro in Ano. Prima punce, le kladiva ni bilo slišati. Ker sem bil z mladeničem, so bili štanti dodatno oklinjeni, varovanje vmes pa zrihtano. Soplezalec je rekel, da to pač ni plezališče, kjer je doma, in me poslal naprej. Ta naprej pa je po slabih 250 metrih nad podnom pomenil plezati notranji svod slikovite katedrale po njenem previsu, pa na frej, če smo za to. Oba sva bila za to. Lahko si slišal le nujno sporazumevanje, pa vse moje "fuuukat", ko se je tudi drugi cug tam izšel brez dotika s klinom. Ko sem s štanta na robu težav pogledal dol...kakšen luft!
Pa še 200 višincev, nekaj od tega tudi na štriku, na meni ljube Male pode, med travice, markacije in čredice gamsov!
In veste, kaj je Uroš Grilj tam naredil: Popokal je vso najino opremo na svoj ruzak, rekoč: "Stari, ti si danes oddelal", in jo nesel dol.
Živela matičarska mladina!

no, pa sej sva zabili kkšn klin. sm pa ke (:
drgač pa rispekt marinčič!

Hvala legenda, za izjemen dan!

Se priporočam v prihodnosti(:

Ta konec tedna smo, kot je že Janez napisal, na veliko plezali in uživali.
Davor me je s čudežno besedo (klini!) uspel prepričati, da kratko poročam o taboru. Torej.
Nekateri z omarami na hrbtu, drugi lahkotno (saj žičnica dela ...) - zbrali smo se v petek zvečer v domu na Okrešlju, ki stoji v krnici prelepe Logarske doline.
Od tu pa pogled na veličastne vrhove in stene, v katerih smo iskali svoje plezalne cilje: zadaj severne stene elegantne Ojstrice in mogočne Planjave, čisto nad nami pa Turska gora, sestrice Rinke in skrivnostna Mrzla gora.

Sonce vzhaja nad Okrešljem:



In kmalu potem najlepša pesem: odmev kladiva, ki zabija kline. Srce je zaigralo od neizmerne sreče.

Sobotne naveze in izbrane smeri:
Žiga A. in Samo M., Matevž K. in Boris M.: Herletova v Ojstrici
Lovro in Davor: Direktna in Avrikelj v Mrzli gori
Tina in Jernej Knop, Mojca in Ana R., Igor, Boris. B. in Ivana: Igličeva v Mali Rinki
Žiga T. in Blaž, Luka in Primož: Zapeljivka/Vzhodna grapa v Mrzli gori
Uroš G. in Janez, Laura in Ana G.: Direktna v Štajerski Rinki
Gašper in Klemen: Direktna v Mali Rinki, poskus
Uroš K. in Mica, Matevž J. in Igor: Vzhodna v Mali Rinki

In nedelja:
Žiga A., Tina in Jernej Knop: Szalay-Gerin v Turski gori, poskus
Lovro, Žiga T. in Davor: Gamsove plati v Mrzli gori
Uroš G. in Samo M. (poskus), Matevž K. in Boris M.: Igličeva v Mali Rinki
Mojca in Ana R.: Direktna v Mrzli gori, poskus
Boris B. in Ivana, Manca in Marinka, Luka in Primož: Vzhodna v Mali Rinki

Verjetno je bila preplezana še kakšna smer.

Borka Ana G. v previsni prečnici Direktne smeri:



Mihelič pravi, da Direktna smer v Štajerski Rinki zavzema v plezalski ponudbi Okrešlja podobno mesto kot Čopov steber v Vratih ali Ašenbrener v Tamarju. Splezali sta jo kar dve navezi!
Zgornjemu, lažjemu delu smeri so se izognili s prečenjem levo po gredi, ki se vleče nekoliko nad polovico smeri.





Dve navezi pa sta se odpravili v po mnenju mnogih najlepšo severno steno Savinjsko-Kamniških Alp - v severno steno Ojstrice, in preplezali Herletovo smer.









Pod severnima stenama Turske gore (Szalay-Gerinov raz) in Male Rinke (Vzhodna in Igličeva smer), za katero Mihelič zapiše, da je ena izmed sten, ki so oddane bolj radoživo uglašenim plezalcem:



Je bila zato tam tako velika gneča?

Ivana se v Igličevi smeri takoj nad četrtim sidriščem bori preko previsa. Pred njo Knopova naveza:



Portreti:





Zelo obiskana je bila tudi Vzhodna smer:



Prekrasne naveze (AO Železničar in AO Kozjak-Maribor) so poskrbele za dobro družbo, kozorogi pa za strahospoštljiv odnos do resničnih gospodarjev teh višav:



Davor pa je svoja tečajca popeljal v Mrzlo goro. Plezali so Direktno, eno najstarejših smeri v osrednjem delu stene in eno prvih Frančkovih!

Fotografija je iz tretjega raztežaja Gamsovih plošč:



Kratek počitek na sidrišču v smeri Avrikelj:



S sobotnega druženja pred domom pa na srečo ni nobenih fotografij. Jaz jih nimam. Zaposlovale so nas izredno zanimive stvari, ki bi v osnovi sicer lahko spadale tudi v rubriko "alpinistični vzponi", vsaj glede na njen podnaslov ...
Junaške pesnitve tipa Pesem zapoj mi, boginja, o jezi Pelida Ahila naj prispeva kdo drug ...

Neobetavna vremenska slika, hude posledice sobotnega druženja, soplezalci, ki so predčasno zapustili tabor, padajoči nahrbtniki ... vse to je vplivalo na to, da je bila nedelja mirnejši plezalni dan.
Nekaj navez je šlo plezat, drugi so se martinčkali, nekateri pa so se sprehajali po okoliških hribih. Neverjetno je, kako bogato rastlinstvo je tam! Divji nageljček, Sternbergov klinček, z najlepšim vonjem, ali pa bleščeče vijolična Scheuchzerjeva zvončica!
Za konec smo si privoščili še izvrsten borovničev zavitek in večina še pred nalivom s točo pritekla do avtomobilov. In domov.
Kot je Ivana rekla: "En dan na Okrešlju je vreden teden dni dopusta!" Še več. Kdaj gremo spet?

Fotografije so prispevali: Samo Molek, Laura, Uroš K., Igor in Davor.

Aj, kako se zmanjšajo fotografije? Davor?

grrrr .

.

Ko shranjuješ slike na shrani.si, klikni velik + (dodatne možnosti) in odkljukaj: slike pomanjšaj na širino npr. 800 pikslov.

Drugače pa odlično poročilo (manj tudi nismo pričakovali)

ej grosek, hud mejkap (:

Spoštovanje vsej bandi, Janez car!!

Janezu sem že stisnla roko, še tukej bravo!

ej Laura, tenks! sej zgleda k čokolada je blo pa vredno vsaj mal "potešit" žejo pod curljajočo streho..

ja, dobr je blo!

bravo marinčič in uroš pa vsi naši!
fouš, fouš, fouš

lepo.