Spodnji dve tretjini smeri nista nek presežek, prej bi rekel da tipičen primer trentarske plezarije z majavimi oprimki, zelenjavo in občasno slabim varovanjem. Tik pod najtežjim raztežajem pa kar naenkrat zelenjava izgine, stena se postavi pokonci (oz prevesi nazaj), skala pa se naguba v kompaktne šalce in poličke. Za piko na i poskrbi direktni izstop, kjer skozi preduh izplezaš na južno stran stene direktno na mehko travo.
Detajl v najtežjem raztežaju je dobro nabit, ostalo pa bolj ali manj prazno. Priporočam nabor prijateljev do vključno št. 3 in kakšen klin ali dva.
Neda maha izpod velike strehe. Na tem mestu se začne dobra plezarija.
Uživanje v zadnjih dveh raztežajih