Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

… ali študentsko življenje res ni švoh.

V zadnjem tednu septembra sem se z Jernejo, Mitkosom pa Urošem odpravila v južno Francijo. Ubistvu smo si tega plezalnega tripa že zlo dolg želel in nakonc smo bli res navdušeni. Skala je noro dobra, prevladujejo take luknje različnih globin, šalce.. Smeri so večinoma mal previsne, dolge, lepe, ponavadi narazen navrtane.. men ta tip plezarije zlo ustreza, tko da sm res uživala.. pa še ambient teh malih francoskih vasic.. pa sir, vino…

skratka…











Ko sem prišla domov sem že mal zamudila rok za prijavo v Cham, ampak so me kljub temu vzel (hvala!).

Pač.. ful smo se mel dobr.. (: mal smo spoznal kako je dihat na višini..
Plezal smo smeri k se jih je v danih razmerah dal (ta cajt je delovala edin žičnica na midi). Pa vse smeri tut niso ble čist narjene, tko da smo lezl mal ledu mal po skal.. (:
Prvi dan sem z Alešem plezala v Trianglu, men je blo supr da sva šla v dve kratki smerci, zato, da sm se lahko prvadla na celo sceno.. naslednji dan sva se že zlo zgodej ustala, zato ker sva hotla ujet še zadnjo gondola do tasrednje postaje. Ker pa je zutri sonce nenormalno prbiju sva se na sred smeri (direkt pred najlepšimi cugi -.-) obrnila, ker je kr letel.. Sva pa pol nekje na pol poti srečala še Habjana, Kerna pa Petrovčiča, s katerimi smo mal posedel sred teh norih hribov, pa se zdravn še balinal s snežnimi kepami.. Pa je pol dan kr lepši ratu. (: Tazadnji dan sem pa plezala S-koluar z Domnom. Smer je kr presenetla, ker sva misnla da bova nekak letela čez, pa sva se nakonc vseen mal nadelala (mal skale, nepredelan sneg,..). (dva dni prej sta Kurinčič pa Mavhar to solirala, heh?) Ampak lepa smer.. In kr naenkrat smo prisatl v dolini.. in pol kr naenkrat doma.. na žalost..
Res je blo dobr..

http://www.pzs.si/novice.php?pid=8643

BRAVO, Laura!!!

FAJN je ta tvoja poročila brat in gledat

(Janez, je kakšna ideja padla v OKO?)


Srečno in uživaško še naprej!

Komur se ne da brat in mučit scrolla...klik klik na Picaso...ostali pa...


Prejšnji teden sva se torej z Lauro udeležila tabora v "centre mondial du ski et d' alpinisme" , ki ga je organizirala in finančno podprla KA pri PZS. Velika zahvala, da je letošnji tabor sploh ugledal luč sveta, gre definitivno vodji Mihi Habjanu, na pomoč mu je priskočil še Aleš Česen. V navezi sem bil vse dni z Blažem Gladkom (AO Kamnik).


Vremenoslovci so za drugo polovico tedna napovedovali poslabšanje vremena, zato smo štirje gamsi že takoj v nedeljo dostopili do zapuščene srednje postaje žičnice na Aig. du Midi. Za aklimatizacijo smo imeli v planu eno od smeri v severni steni.

Naš domek za prvo noč...niti mal nam ni blo hudega


Z Blažem sva polno otovorjena z opremo in hrano za naslednje dni v ponedeljek zjutraj zaplezala v Eugster Diagonal Couloir.

Ocena iz vodnička se je zaradi nekoliko slabših razmer rahlo zvišala, a je bila smer kljub vsemu primerna za vplezavanje. Za uvod kopen vstop z mal tehničarjenja


Naprej pa res vsega in svašta, kot se za kombinirano smer spodobi. Še najbolj bi jo lahko primerjal z Nemško v Dolgem hrbtu v ne najboljših razmerah, seveda s pomnoženimi kamini Blaž je (bil) gladek samo po priimku, tko da sva razen prvih dveh cugov lezla nenavezana. V glavi pa ves čas tista znana Pavletova ...koji če vam kurac ovi ormari...


Vršna flanka...so close but so fu*** far away


Pa nej bo no...da sem bil res tm


Na vrhu smo skupaj zabivakirali v prostorih zgornje postaje žičnice. Huhna/jedilnica po tunelih, spanje povsod po malem


Kič se je začel...najprej šamoniške igle v večerni svetlobi


Pa Aig. de Leschaux


Še celo en slon nas je prišel pozdravit


Midijeva senca tik pred zahodom



Zjutraj spet ista pesem


Aig. Verte in Droati


Drug dan sva dostopila pod V steno MB du Tacula. Eeejjj, kako se mi je kolcal po dilcah v dolini...na sestopu v breg nazaj do Midija pa še bolj Splezat sva nameravala Modica-Noury, ampak naju je Kurinčič mal preglasil, tko da sva zavila v še eno klasiko => Gabarrou-Albinoni.






Žorasi in Zob so si vmes prižgal en špinel






Spet nam ni blo hudga


Trije veliki: MB du Tacul, Mont Maudit & Mont Blanc


Še jutranji Midijev svetilnik


Zato hodmo v hribe, ane?!?


Tretji dan sva se odločila za krajšo smer v Triangle du Taculu, ker sva se nameravala v dolino vrnit z žičnico...ležerno je moderno pa to


Pod steno sva (spet) rahlo izvisela, ker so naju za en mišji drek prehiteli House & Co., tko da sva na koncu zlezla Goulotte Chere. Ena taka luštna Teranova, samo par višincev višje, hehe


Naš domek nad antarktično pokrajino


Med vračanjem na Midi se je že začelo po malem mešat


Vremenkoti so zadel, dejansko je sledilo poslabšanje vremena, zato smo četrtek namenili plezanju na umetni steni in izležavanju. Za petek ni blo druge, kot da odrinemo nazaj domov. V parih porcijah ga je gor namedlo več kot 60 cm.


Brez natolcevanja...tabor je bil (zame) uspešen in pika. Nova znanja, nove izkušnje, par metrov višji hribi kot pri nas in še kaj.

Ob koncu naj se še enkrat zahvalim Komisiji za alpinizem pri PZS za kritje stroškov bivanja in žičnic, še posebej pa Mihi in Alešu za požrtvovalnost pri izvedbi tabora in nasvete pri izbiri ciljev. Pa seveda naši Matici z Jermanom na čelu! Bravo mi vsi!


Adieu...do naslednjič!

NORO!!!

BRAVO Matevž!!!

Z A-jem na riti (aja, to šele bo, hehe) se vama je pa čist utrgal

Srečno!!!

ufff...kakšne mega slike
bravo, čestitke obema!

Staaaaari... Kolkokrat se ti je fotošop sesul preden si fotke uploadal?

Kakorkoli, fsa čast. Obema.

Ja, včash smo bili prav vsako leto tam, pa v bližini - na redkejšem zraku! Manca, OKO se je itak zarosilo, za november in december pa so v našem kinu na voljo le še dijaška stojišča.