S trebuhom za lepim vremenom smo na horuk pičili proti Grossglocknerju. Brdija je na žalost izdalo koleno, tak da sva na koncu ostala sama z Grego. Cesta je sicer kopna do Rasthaus-a Schöneck (prva bajta od rondoja), ampak jasno zaprta od zgornje postaje žičnice naprej. Strici s frezami z glavami ne znajo drugega kot odkimavat, zato smo za ogrevanje fasali dobrih 11km asfalta, škarp, snega in blata. Za gor ti ubistvu še kr hitro mine
Na ledeniku so se pa začele muke ježeve. Totalno gnil sneg, cokle, udiranje do jajc, špaltne, za dodatek nama je motivacijo zbijal še črn led v zgornjih štukih. Enih 6 ur preklinjanja, še mal odkopavanja vrat, pa sva bla po 12 urah sama svoja kralja v bivaku
Über den Bergschrund...
...in naravnost po grabnu navzgor.
Za vogalom naju je na koncu vseeno pričakalo luštno presenečenje...za polne štiri cuge kombiniranega plezanja, tam nekje do 3+, M4. Se je splačal matrat
No comment...
Do Adlerce sva odlaufala, do ledenika je še kar šlo, pol pa konc...pašta a la chef Brdi je bla top!
Pallavicini
BRA-VO!!
(predlagam da se na forum po vzoru fejsbuka dodata knofa "Like" in "Fouš")
(predlagam da se na forum po vzoru fejsbuka dodata knofa "Like" in "Fouš")
"Fall (to) /v./ AKA free-solo rappel. A dynamic retreat from a climb. Note: it is never the fall that kills — it's the sudden stop at the end."
Vreme/maček ni nikoli tako slabo/hud da se ne bi dalo plezat, je pa hitro dovolj slabo/hud da se ti ne da.
Vreme/maček ni nikoli tako slabo/hud da se ne bi dalo plezat, je pa hitro dovolj slabo/hud da se ti ne da.