Alpinistični odsek PD Ljubljana Matica

Za vikend gremo v Paklenico gnat tečajnike v steno. V ta namen je v soboto zvečer organiziran piknik v kempu Aniča Kuk. Matica časti meso, ostalo (pivo, kruh, zelenjavo in ostale pritikline) si priskrbi sam/a - trgovina v vasi je odprta do 8ih zvečer.

Ker si bomo kemp delili z Akademci, je poleg plezalne opreme obvezen še molotov, buzdovan in helebarda.

Vsak torek in četrtek smo se v nekoč študentski gostilni Rio redno družili Matičarji in Akademci. Tine Mihelič je vedno pozdravil: »Smrt Matici«, mi pa mu nismo ostali dolžni z »Umri, Akademik«.
Akademci so nam v dolgih desetletjih itak speljeli nič koliko tečajk in pripravnic. Od tod naše znano tuljenje na vseh robovih sten: »Živela Matica, umri Akademik!«

Po starih manirah vzorno vzgojeni dedič avtohiše z Matičarkama v ozadju.

Neznani, ultra prijazni Akademec in naša Martina (na najleipši izstopni polici vrh Čuka).

Tako se pleza Nosorog: Itak Akademc, pa šef komisije za alpinizem Miha Habjan, »nm je use zlezu naprej!«.

V Pakli je modro vodstvo Matice na tajnem sestanku »Kot Dinkota« ugotovilo: Tile Akademci, s katerimi skupaj šotorimo, so pravzaprav kar prijazni fantini. Celo plezajo v redu.
Zato si Akademci po več kot štiridesetih letih »sovraštva« zaslužijo kolektivno vesoljno odvezo s strani Matice. Torej nič več grobo in » na hard: Umri, Akademik«, ampak samo še čisto nežno: »Smrt Akademcem!« Amen.

Vikend v Pakli je za nami. Kar nam ostaja, so lepi spomini.

V nedeljo sva šli z Lauro plezat Velebitaško. Jaz sem jo plezala prvič, Laura drugič. Smer je lepa, v bistvu kar zelo lepa.
Detalj, rahlo previsna podprijem-luska, je bil moker, zato sva vložili premalo energije, da bi smer zlezli na frej. No, pa naslednjič.

Laura v akciji



Družbo v smeri sta nama delala Anže in Čakš, kar zabavna naveza.


Kar se tiče Akademcev, so bli pa čist znosni.

Čestitke fotografinji

Slike, malo z zamudo

Vreme je bilo zelo slabo, kot vidite



Tečajnika še vedno smejoča v najtežjem kar navrže Mosoraška smer


Brid za veliki čekič