Tja gor.
Priprave na vstop v smer.
Potem je šlo zares, saj so poleg Janeza v smeri peli tudi klini
. Z Barbaro sva jih tudi nekaj izruvali, enga pa pustili za seme. Janezova dvojčka sta bila ta dan prav posebno razigrana in vedoželjna in smo ju komaj krotili. Pobliže ogledati si prav vsaj skalni rob je bil njun cilj, skrivala sta se in se lovila v smeri, mi pa z njima! Ja, in tako smo v smeri bingljali cel šiht. Iz smeri smo izstopili ravno pravi čas, da smo doživeli magični sončni zahod nad Škrlatico
Lezli smo čez luštne mini kamine, pobrali nekaj prečk, v dolino zmetali en kp kamenja in ga tud dobili (hvala navezi pred nami, da nam ga ni še več zmetala na glavo
). Ta velik kamin sem v nasprotju z Janezom zlezla v stilu Racmana Jake Barbarinega stila pa žal nisem videla, ker je lezla za mano. In za grande finale je Janez zadnji raztežaj zlezel 2x!Janez in Barbara na vrhu Nad Šitom glave.
Naša odisejada v Kranjski poči je seveda zahtevala tudi žrtve: zgubljene rokavice (ne moje), strgane hlače (moje), izsušena grla, ki smo jih navlažili na Vršiču in kruleče želodce, ki smo jim oskrbeli v Trenti