V nedeljo, po uspešno opravljenem izpitu, smo se Uroš, Peter in jaz odpravili proti Storžiču. Izbrali smo si Kramarjevo smer, kar se je na koncu izkazalo za odlično odločitev. Postregla nam je z vsem kar smo si lahko želeli. Na poti do vrha je šlo brez zapletov. Naleteli smo na par skalnih skokov, nekaj metrov škripavčka in tudi gaženje nam ni ušlo. Zaključili smo po izstopni varianti. Zato nas je čakalo še nekaj metrov grebena do vrha Storžiča. Na vrhu, kljub lepemu vremenu, nismo ostali dolgo. Veter nas je kmalu pregnal v dolino.Za sestop smo izbrali Peto Žrelo. Turo pa zaključili v koči oz. pred njo...
Pravijo, da je rana ura zlata ura...
Družbo nam je delala luna...
Zadnje priprave pred vstopom v smer...
Vstop...
Julijci so bili že lepo obsijani...
Na začetku nas je čakalo nekaj gaženja...
Kmalu pa nas je pričakal prvi skok...
Uroš je lepo skrbel za najino varnost...
Brez selfija seveda ni šlo...
Nagrajeni smo bili z čudovitimi razgledi daleč na okoli...
