Zbrala sva si zelo južno plezalno sceno - v Biokovem. Ne glede na to, da ima Biokovo 2. najvišji vrh Hrvaške (Sv. Jure) tja nisva rinla, ampak sva se raje predajala sončku in plezanju s panoramskim pogledom na morje in vse lepe zalive ki jih je tm kolkor hočeš

V četrtek zjutrej sva štartala iz LJ in po dolgih urah (550 km) vožnje prihrumela direkt v plezališče v Breli. Je blo treba že prvi dan probat skalo
Naslednje dni sva šla plezat dolge smeri v Vrisovih glavicah in Vrulji in doživetje je blo neprecenljivo

Do Omiša z Brele ni daleč, pa sva jo en dan mahnila tudi tja pogledat. Zagnala sva se v Srebrni klin in po dveh raztežajih - beri: bojevanju v vertikalnem herbariju, kjer bi bolj kot kladu, kline in vso ostalo alpinistično opremo potreboval mačeto, motorko in škarje za obrezovanje žive meje, zarad pozne ure rajši odnehala...Sva pršla do enga borovca, tm štantala, neki cajta modrovala, pol pa odabzajlala pod steno.
Pogled s štanta pa za na razglednico

Zadnji polni dan v južni Dalmaciji sva izkoristila, da sva se na polno naplezala v "domačem" plezališču v Breli. Skala je fantastična prav povsod kjer sva plezala (no če odmislim uno pol podrtijo v Omišu), je pa navrtano bolj na švoh. Razdalje med svedrovci so okol 5 metrov. So bl gorenjske sorte Dalmatinci
Je treba povedat, da sva mela ful srečo z vremenom, ker je blo vse dni sonce, sicer je pihalo, ampak nič ne de. Na soncu pa tko toplo, da je blo na trenutke že kar preveč. Šele večeri so pokazali, da je čist zares jesen.
In tisto o sončnih zahodih za Bračem je res

Ja, Vrhunsko preživeti prazniki!!!
