Boljše pozno kot nikoli
Objavljeno: 03 Jan 2017, 20:08
27. 11. 2016 smo se tečajci Anakin, Kreljo, Karner, Borči, Štuli, jaz in pridruženi tečajc iz Kamnika Jan odpravili na kondicijsko turo iz Kamniške Bistrice. Obiskali smo Planjavo in Ojstrico ter celo večnost sestopali za Vežico. Kljub temu da nas je večino poti spremljala megla, smo se imeli fejst.
Tud kakšen idiličen grebenček se je našel.
Do čevapov v valterju pretiranega navdušenja pač ni bilo.
10. 12. smo se Anakin, Štuli in moja malenkost mudili v Slovenski v Triglavu. Fenomenalne razmere na vseh forumih so nas premamile, da jih stestiramo še na lastnih cepinih in derezah. Zvečer smo se zapeljali v Vrata in prespali v zimski sobi, kjer je Marko s sekiro nasekal lesene kajle za morebitno uporabo v steni, saj smo doma namreč pozabili komplet jebic. Izkazalo se je, da je bila skala do Slovenske grape suha in je štrik zato ostal na ruzaku. Od Slovenske grape naprej pa ena sama poezija. Po Millerjevem kaminu smo nadaljevali še do vrha Triglava in se čez Prag z mrakom vrnili v Vrata.
Večerno cepanje kajl.
Prijetno poplezavanje po presenetljivo kar topli skali.
Štular pod edinim skokom v takratnih razmerah.
Dobro narejen Millerjev kamin.
Na vrhu pa seveda najbolje volje
18. 12. sva se s Štulijem odločila obiskati Grilja, Vida in Aleksandra na bivaku za Akom, saj so poslali sms, da jim ostaja žganja in da ga v dolino kakopak ne bodo nosili. Naslednji dan smo po Jugovi grapi pristopili na vrh Dovškega križa in iskali linije v sosednjih stenah za prihodnje podvige.
Cela grapa samo za nas
Zakaj Grilj na vseh fotkah zgleda kot en roker, ki igra kitaro?
Smo se pa na koncu naučil še narest abalakova.
A mogoče kdo ve, kaj je tist stolp tam v sredini?
Tud kakšen idiličen grebenček se je našel.
Do čevapov v valterju pretiranega navdušenja pač ni bilo.
10. 12. smo se Anakin, Štuli in moja malenkost mudili v Slovenski v Triglavu. Fenomenalne razmere na vseh forumih so nas premamile, da jih stestiramo še na lastnih cepinih in derezah. Zvečer smo se zapeljali v Vrata in prespali v zimski sobi, kjer je Marko s sekiro nasekal lesene kajle za morebitno uporabo v steni, saj smo doma namreč pozabili komplet jebic. Izkazalo se je, da je bila skala do Slovenske grape suha in je štrik zato ostal na ruzaku. Od Slovenske grape naprej pa ena sama poezija. Po Millerjevem kaminu smo nadaljevali še do vrha Triglava in se čez Prag z mrakom vrnili v Vrata.
Večerno cepanje kajl.
Prijetno poplezavanje po presenetljivo kar topli skali.
Štular pod edinim skokom v takratnih razmerah.
Dobro narejen Millerjev kamin.
Na vrhu pa seveda najbolje volje
18. 12. sva se s Štulijem odločila obiskati Grilja, Vida in Aleksandra na bivaku za Akom, saj so poslali sms, da jim ostaja žganja in da ga v dolino kakopak ne bodo nosili. Naslednji dan smo po Jugovi grapi pristopili na vrh Dovškega križa in iskali linije v sosednjih stenah za prihodnje podvige.
Cela grapa samo za nas
Zakaj Grilj na vseh fotkah zgleda kot en roker, ki igra kitaro?
Smo se pa na koncu naučil še narest abalakova.
A mogoče kdo ve, kaj je tist stolp tam v sredini?
