Ker sem manjkal na megataboru v Nožnici je blo treba čimprej zarint nekam "v 3 pm", kot se reče . Z Janom Podgornikom (AAO) nama je to precej dobro uspelo v Bernskih Alpah.
Klub temu, da se vse ni izšlo čisto po planih, sva preživela tri odbite dni med zafrustriranimi Švicarji, makaroni iz vrečke in res divjimi in odmaknjenimi hribi, kakršnih v Evropi najbrž ni prav dosti...
Že dostop je bil poglavje zase. Dolina Unteraarskega ledenika je dolga 19 kilometrov in po tejle moreni sva švicala okroglih sedem ur. (A u Sloveniji sploh lahko kje hodiš sedem ur u eno smer, ne da bi se vmes vsaj dvakrat ustavil na piru? )
Niso tibetanske molilne zastavice .
Nori pogledi
Foto: J.P.
Slikovit ledeniček z balvani. Na čisto sprednjem se vidi letalski izstrelek, kakršnih je v dolini vse polno. Kasneje sva izvedela, da majo letalci švicarske vojske v tej dolini strelske vaje
Foto: J.P.
Prespala sva v Aarbivaku, ki tam sredi nič napravi vtis razkošnega hotela. Zjutraj pa ob enih auf in za dobro jutro šest ur štamfanja pod vršni greben...
Foto: J.P.
Že na grebenu, zadaj Finsteraarhorn
Foto: J.P.
Foto: J.P.
Samo še dvajset kilometrov do civilizacije
Foto: J.P.
50 odtenkov rjave
Lepo je blo